Infrastruktura on Piratska stranka Slovenije

Nasprotovali bomo vnovičnemu imenovanju Alenke Bratušek za ministrico za infrastrukturo

Thu, 12 Mar 2026 00:00:00 +0000

Danes v Velenju poteka slovesnost ob zaključku gradbenih del na trasi hitre ceste Velenje–Koroška v sklopu 3. razvojne osi, na kateri poleg predsednika vlade in župana Velenja sodeluje tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

V Piratski stranki opozarjamo, da velikih infrastrukturnih projektov ne sme spremljati zgolj politični PR ob odprtjih, temveč predvsem najvišji standardi transparentnosti in integritete.

Pirati zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije. Infrastruktura se gradi z denarjem davkoplačevalcev, zato mora biti vsak projekt, od cest in železnic do energetskih objektov, popolnoma transparenten. Javnost mora imeti vpogled v vse cenitve, pogodbe in razpise, ter imeti pravico do nadzora nad porabo javnih sredstev.

Vlak med Trstom in Dunajem bo dve uri hitrejši – mimo Slovenije

Tue, 21 Oct 2025 00:00:00 +0000

Od decembra letos bo med Dunajem in Trstom vzpostavljena nova hitra železniška povezava. Vlak bo med obema mestoma vozil le 6 ur in 40 minut.

Takšna hitrost bo mogoča, ker bo nova proga popolnoma obšla Slovenijo. Vlak bo namreč vozil po relaciji Dunaj–Gradec–Beljak–Trst.¹

Dosedanja povezava skozi Slovenijo traja približno 9 ur, na njej pa je prisotnih več težav.

Poleg nizke hitrosti je treba v Ljubljani prestopiti na drug vlak, med Sežano in Trstom pa je v uporabi nadomestni avtobusni prevoz.

Integracija javnega prevoza: še ena obljuba o “drugi Švici”

Mon, 13 Oct 2025 00:00:00 +0000

Na vprašanje novinarjev glede usklajevanja železniškega in avtobusnega prometa je direktor potniškega prometa pri Slovenskih železnicah, Miha Butara, napovedal, da bomo po štirih letih usklajevanja dobili sistem “na ravni Švice”.¹

Primerjanje s Švico je v Sloveniji že dolgo nacionalna šala. Tudi stanje našega javnega prevoza jasno kaže, da smo od švicarskih standardov še zelo daleč.

Usklajevanje voznih redov vlakov in avtobusov je osnovni korak k vzpostavitvi učinkovitega in uporabniku prijaznega javnega prevoza. A že prikaz vseh voznih redov na eni spletni strani se je za slovenske upravljalce potniškega prometa izkazal za nepremostljivo oviro.

Javni prevoz je vse dražji, njegova kakovost pa vse slabša

Thu, 02 Oct 2025 00:00:00 +0000

Dražje vozovnice, slabša storitev in dolgotrajni zastoji – to je realnost ljubljanskega avtobusnega prometa.

Ljubljanski avtobusi so v času konic prenatrpani in ujeti v dolge kolone, stanje pa se iz leta v leto samo poslabšuje.

Župan Zoran Janković krivdo pogosto vali na posamezne voznike, ki z vrivanjem v križiščih ustvarjajo zastoje, a pri tem načrtno izpušča sistemske probleme, za katere nosita odgovornost Mestna občina Ljubljana in vodstvo LPP.

Frekvenca avtobusov je v zadnjih letih močno padla, medtem ko število avtomobilov stalno narašča. K rasti avtomobilskega prometa dodatno prispevajo številne parkirne hiše, ki jih občina izdatno financira iz proračuna.

Komu služi Pošta Slovenije?

Tue, 30 Sep 2025 00:00:00 +0000

Danes je prišla v javnost zgodba, da je pismonoša prejel opozorilo pred odpovedjo, ker je – namesto da bi sledil absurdnim navodilom – raznosil vso pošto. Po navodilih vodstva bi morali pismonoše neprednostne pošiljke zadrževati in jih dostavljati kasneje.

Gre za politiko, ki umetno zmanjšuje kakovost storitev, da bi izboljšala poslovne rezultate podjetja. S tem se slabša kakovost poštnih storitev in hkrati kaznuje tiste delavce, ki svoje delo opravljajo vestno in v interesu ljudi.

Protest za dostojen javni potniški promet

Sun, 28 Sep 2025 00:00:00 +0000

V petek, 26. septembra, smo se pridružili protestni akciji za dostojen javni potniški promet pred Direkcijo za infrastrukturo.

Slovenija leta 2025 še vedno nima učinkovitega javnega potniškega prometa.

V letu 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.

Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.

Zakaj javni prevoz uporablja le tretjina prebivalcev?

Wed, 17 Sep 2025 00:00:00 +0000

Začenja se evropski teden mobilnosti. Kot vsako leto bomo tudi tokrat lahko videli simbolične geste politikov, ki se za dan ali dva odločijo za pot z vlakom ali avtobusom – a brez razvoja infrastrukture se javni prevoz ne more izboljšati.

Dejstvo je, da izbira med avtomobilom in javnim prevozom za večino ljudi ni stvar osebnih vrednot ali udobja, temveč vprašanje preživetja in zanesljivosti. Po zadnjih podatkih skoraj dve tretjini prebivalcev Slovenije v zadnjem letu sploh ni uporabilo vlaka ali avtobusa.

Čas je za sodobno železnico

Mon, 08 Sep 2025 00:00:00 +0000

Češke železnice so na progi Praga–Češke Budejovice postavile nov rekord – vlaki bodo na tej progi odslej dosegali hitrosti do 200 km/h.¹

Češka z vlaganji v železniško infrastrukturo pospešeno razvija svoje železniško omrežje v moderno hrbtenico javnega prevoza.

Slovenske železnice pa na drugi strani zaostajajo. Povprečna hitrost vlakov je v letu 2024 znašala le 50 km/h, odsekov, kjer vlaki lahko dosežejo hitrosti do 160 km/h, pa je le peščica.¹

Dotrajanost infrastrukture je velik problem. V zadnjem času je bilo sicer napovedanih več novih investicij, kar je vsekakor pozitivno, a za resnično transformacijo železnic bodo potrebne veliko korenitejše naložbe – tudi v povsem nove proge.

Namesto v izboljšave LPP bo MOL namenila 55 milijonov za rečno linijo

Mon, 01 Sep 2025 00:00:00 +0000

Mestna občina Ljubljana bo za vzpostavitev rečne linije Ljubljanskega potniškega prometa namenila kar 55 milijonov evrov.¹

Ta številka je osupljiva, še posebej ob dejstvu, da je občina v 19 letih županovanja Zorana Jankovića za celoten LPP namenila le približno 180 milijonov evrov.²

Zdaj bo skoraj tretjina tega zneska porabljena za projekt, ki bo v prvi vrsti služil turistom, ne pa prebivalcem Ljubljane.

Medtem ko občina vlaga v nove turistične atrakcije, javni potniški promet v mestu stagnira.

Slovenske železnice se pred kritikami branijo z anketo, ki jo izvajajo same

Wed, 27 Aug 2025 00:00:00 +0000

Na očitke o nesrečah, zamudah in slabem upravljanju se je vodstvo Slovenskih železnic odzvalo z objavo rezultatov svoje ankete. Po njej naj bi bilo z njihovimi storitvami zadovoljnih kar 92 odstotkov potnikov.¹

Toda anketa, ki jo podjetje izvaja samo in nato uporabi kot dokaz lastne uspešnosti, težko velja za verodostojen odgovor na resne težave.

Podoben pristop smo videli že leta 2023, ko so po treh tragičnih nesrečah izvedli notranjo revizijo. Tudi takrat so železnice same sebe “raziskale” in pričakovano ugotovile, da vodstvo za tragedije ni odgovorno.²

Politično kadrovanje ogroža varnost in zanesljivost železniškega prometa

Fri, 22 Aug 2025 00:00:00 +0000

V zadnjih tednih so se na slovenskih tirih zgodile tri nesreče. Pri Črnotičah je iztirila lokomotiva z dvema vagonoma, v Borovnici je iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, pri Mostu na Soči pa je avtovlak zapeljal na napačen tir.¹

Posledice teh nesreč so milijonske škode, zaprte proge, zamude in vse večje nezaupanje v varnost železniškega omrežja.

Namesto da bi vodstvo Slovenskih železnic prevzelo odgovornost, krivdo za podobne primere redno pripisuje zaposlenim. Tako je bilo tudi leta 2023, ko so se zgodile tri nesreče, v katerih so štirje delavci izgubili življenja.²

Nov atletski stadion v Ljubljani: 135 milijonov za gradbince namesto za šole in stanovanja

Mon, 18 Aug 2025 00:00:00 +0000

Makro 5 gradnje, izvajalec prenove Ilirije, je začel z novim megalomanskim projektom Zorana Jankovića – gradnjo Atletskega centra Ljubljana, ki bo občino stal vrtoglavih 135,7 milijona evrov.

Podražitve, ki so spremljale Ilirijo, so se pri novem stadionu začele že pred vzpostavitvijo gradbišča. Mestni svet je namreč še pred začetkom gradnje izglasoval podražitev projekta za dodatnih 23,5 milijona evrov.

Čeprav ne gre za večnamenski športni kompleks, je cena projekta primerljiva s Stožicami.

Kdo je zares odgovoren za kaos na slovenskih cestah?

Wed, 06 Aug 2025 00:00:00 +0000

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je na slovenskih cestah umrlo že 58 ljudi – kar 20 več kot v enakem obdobju lani.¹

Pri tem se skoraj brez izjeme išče krivdo pri posameznih voznikih, redko kdo pa se vpraša kakšno vlogo pri tem igra država.

Po vsej Sloveniji trenutno poteka več obsežnih prenov cestne infrastrukture, a te namesto izboljšav pogosto prinašajo nove nevarnosti.

Dela se izvajajo počasi, več mesecev dolge zamude so postale pravilo. Tudi kakovost izvedenih del je pogosto vprašljiva – po le nekaj tednih lahko že marsikje zaznamo prve razpoke in odstopanja asfalta.²

Dvig cen javnega prevoza: bomo za manj plačevali več?

Mon, 04 Aug 2025 00:00:00 +0000

S 1. avgustom so se cene enkratnih vozovnic v javnem prometu občutno zvišale, tudi za več kot 20 odstotkov. Najkrajša vožnja zdaj stane 1,50 €, tista do 15 km pa kar 2,50 €.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je predlagalo dvig cen, je kot razlog navedlo: »Ohranjanje realne vrednosti prihodkov za razvoj javnega potniškega prometa.«

Toda kakšen razvoj sploh imajo v mislih?

Dejstvo je, da javni potniški promet v Sloveniji že vrsto let stagnira. Manj ljudi uporablja avtobuse kot pred leti, povezave so slabe, integracija z železnicami skoraj ne obstaja.

Nov Jankovićev stadion se že draži: več kot 135 milijonov evrov za atletski center.

Mon, 19 May 2025 00:00:00 +0000

Mestna občina Ljubljana je izbrala izvajalca za še enega v vrsti megalomanskih projektov – Atletski center Ljubljana.

Gradnjo bo prevzelo podjetje Makro 5 gradnje, ki je pred tem gradilo tudi Športni center Ilirija. Ta je po kar 18 aneksih občino stal 62,5 milijona evrov – bistveno več od začetno predvidenih stroškov.

Zdaj se zgodba očitno ponavlja. Tik pred sejo mestnega sveta, 19. 5. 2025, je župan Zoran Janković predlagal dvig sredstev za nov stadion – na osupljivih 135.763.664 evrov.

Stanovanjska politika vlade: od velikih obljub do še večjega razočaranja

Fri, 11 Apr 2025 00:00:00 +0000

Ob začetku mandata je vlada obljubila 20.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030.¹

Tri leta kasneje bi jih moralo biti zgrajenih že vsaj 7.500.

Rezultat? Zgrajenih je bilo le 1.600 novih stanovanj. In še ta so večinoma rezultat projektov prejšnje vlade in občin.²

Zdaj, ko so zgrešili lasten cilj, so ga preprosto zamaknili na leto 2035 – ko to zanje ne bo več politični problem.

Predsednik vlade pa v predvolilnem letu zavaja o začetku gradnje 2.000 novih stanovanj. Podatki kažejo, da bo v dveh letih realiziranih le okrog 1.000 novih enot.³

Sabotaža URI Soča: javno zdravstvo na udaru politike in paradržavnih zavarovalnic

Mon, 31 Mar 2025 00:00:00 +0000

Investitor je pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo zasebne bolnišnice tik ob URI Soča – osrednji rehabilitacijski ustanovi v državi. Ta projekt, omogočen s pomočjo občine in paradržavnih zavarovalnic, je še en udarec javnemu zdravstvu in del širšega trenda njegovega postopnega razkroja.

Zasebna bolnišnica ob URI Soča ni rezultat klasične zasebne pobude. Njen investitor, Diagnostični center Bled, je v lasti dveh delno državnih zavarovalnic. Gre za vzpostavitev paradržavnega zdravstvenega sistema, ki črpa vire iz javnega sektorja, hkrati pa ga aktivno spodkopava.

Protestna akcija ob otvoritvi Ilirije

Tue, 18 Mar 2025 00:00:00 +0000

Danes smo s protestno akcijo pred otvoritvijo Ilirije opozorili na problematičnost tega projekta in celotne infrastrukturne politike v Ljubljani.

Športni center Ilirija je bil v občinskem proračunu prvič ocenjen na 36 milijonov evrov. Nato je cena v nekaj letih na zelo netransparenten način postopoma rasla vse do 62,5 milijona evrov.

Pokrit olimpijski bazen za športnike bi lahko zgradili za manj kot 10 milijonov evrov nekje na obrobju mesta. Prenova Ilirije bi lahko bila bolj skromna in racionalna.

Bo Savski otok v Kranju vsakih nekaj let gradbišče?

Mon, 17 Mar 2025 00:00:00 +0000

Most čez Savski otok v Kranju, obnovljen leta 2019 v času ministrice Alenke Bratušek, bi moral po napovedih zdržati še vsaj 40 let. Izkazalo se je drugače, napovedana je bila nova, že tretja sanacija.

Most bo tako v šestih letih delno ali popolnoma zaprt več kot 200 dni – približno vsak dvanajsti dan.

Vsak posamezni dan zapore povzroči ogromno škode gospodarstvu in ljudem, ki zaradi obvozov porabijo več goriva, časa in živcev. S tem prihaja tudi do večjega onesnaževanja okolja in slabšanja kakovosti življenja okoliških prebivalcev.

Namesto avtobusov električni trajekti za turiste

Wed, 12 Mar 2025 00:00:00 +0000

Mestna občina Ljubljana je napovedala vzpostavitev ladijske linije Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in nakup 10 električnih trajektov.¹

Gre za nepotrebno in nesmotrno porabo denarja, ki ne rešuje ključnih težav javnega potniškega prometa v Ljubljani.

Velike zamude v prometnih konicah, slaba povezanost obrobnih delov mesta ter prepolni avtobusi ostajajo nerešeni problemi, ki jih mestna oblast ignorira v korist turističnih projektov.

Povečati je treba frekvenco avtobusov, uvesti krožne in prečne linije ter prenoviti zastarele sheme linij, ki več ne sledijo potrebam prebivalcev.

Slovenija – dežela reklamnih panojev

Mon, 10 Mar 2025 00:00:00 +0000

Inšpektorat za infrastrukturo je lani izvedel obsežen nadzor nad reklamnimi panoji ob državnih cestah in uvedel 221 upravnih postopkov, izrekel 55 odločb ter 56 opozoril.

Skoraj vse odločbe so bile izdane zaradi preblizu postavljenih ali prevelikih reklamnih panojev, ki zaradi odvračanja pozornosti voznikov ogrožajo prometno varnost.¹

Delo Inšpektorata pritrjuje iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki že dolgo opozarja na problematiko prekomernega razraščanja reklamnih panojev po državi.

Ti vsiljivi objekti ne le kazijo podobe naše pokrajine, temveč predstavljajo grožnjo prometni varnosti.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja za kanal C0 začasno ustavljen

Mon, 03 Mar 2025 00:00:00 +0000

Pozdravljamo odločitev Upravne enote Ljubljana, da začasno ustavi postopek izdaje gradbenega dovoljenja za dokončanje spornega kanala C0.

Kanalizacijski kanal C0 poteka neposredno prek vodonosnika Kleče, ki zagotavlja čisto pitno vodo več kot 300.000 ljudem, ki so priključeni na ljubljanski vodovod.

Ljubljanska občina je pri pridobivanju dovoljenj izigrala zakonodajo, saj je projekt razdelila na manjše segmente in tako zaobšla celovito presojo vplivov na okolje.¹

Sodišča zdaj preverjajo zakonitost sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje iz leta 2016, ki je takrat odločila, da celovita presoja okoljskih vplivov kanala ni potrebna.²

Sončno elektrarno na strehi Ilirije so načrtovali, njenega pritrjevanja pa ne?

Fri, 24 Jan 2025 00:00:00 +0000

Kaj se skriva za novim 5-milijonskim aneksom za gradnjo Športnega centra Ilirija v Ljubljani?

Na portalu javnih naročil lahko vidimo, da gre pri 17. aneksu za dodatna dela, ki so povezana s pritrjevanjem sončne elektrarne na streho nove Ilirije.¹

Iz prvotne razpisne dokumentacije je jasno, da je bila sončna elektrarna na strehi športnega centra načrtovana že od samega začetka.

Njeno pritrjevanje bi moralo biti že vnaprej predvideno. Kako je mogoče, da so se stroški enega od ključnih elementov projekta spregledali?

Gradnja nove Ilirije se draži za 5,3 milijona evrov

Tue, 21 Jan 2025 00:00:00 +0000

Ljubljanska občina je sklenila že 17. aneks za gradnjo Športnega centra Ilirija. Gradnja se tokrat draži za dodatnih 5,3 milijona evrov.

Cena novega plavalnega centra po vseh dosedanjih aneksih znaša že 62,5 milijona evrov. To je dvakrat več od prvotne ocene stroškov gradnje.¹

Objekt še vedno, januarja 2025, nima uporabnega dovoljenja, kar kaže na pomanjkljivosti pri izvedbi del.

Gre za ponavljajoč vzorec pri javnih gradbenih projektih v Ljubljani. Pri tem velja spomniti na razpoke, najdene na prenovljeni Ižanski cesti, ter na gradbene napake na novih stanovanjskih soseskah.²

Bo za železniške nesreče v letu 2023 odgovarjalo tudi vodstvo železnic?

Mon, 11 Nov 2024 00:00:00 +0000

V letu 2023 so se zgodile tri železniške nesreče, v katerih so umrli štirje delavci. Policija je v primeru železniške nesreče pri kraju Rakitnik ovadila tri zaposlene.

Kljub resnosti vseh nesreč so bile dosedanje preiskave usmerjene zgolj v morebitne napake delavcev, ne pa tudi v preverjanje delovanja celotnega sistema varnosti.

Smrt kar štirih delavcev v enem letu je za tako majhen železniški sistem, kot je naš, skrb vzbujajoče. Vodstvo železnic kljub vsem opozorilom in preteklim nesrečam ni uvedlo nikakršnih dodatnih ukrepov za zagotavljanje varnosti.¹

Prva petletka avtobusnih prevozov

Wed, 11 Sep 2024 00:00:00 +0000

Začetek novega šolskega leta so marsikje spremljale podražitve, zamude in prenatrpanost avtobusov.

Dogajanje je povsem nasprotno od obljub Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Preoblikovani avtobusni prevozi bi morali biti preglednejši, bolj dostopni in kakovostni.¹

Namesto tega je ministrstvo vzpostavilo centraliziran sistem načrtovanja voznih redov in sklenilo, da bo prevoznike naslednjih pet let plačevalo le po opravljenih kilometrih – 75 milijonov evrov za 34 milijonov opravljenih kilometrov na leto.²

Vodstvo Slovenskih železnic še naprej zavrača odgovornost za smrti delavcev

Fri, 05 Jul 2024 00:00:00 +0000

Vodstvo Slovenskih železnic še naprej zavrača odgovornost za nesreče, v katerih so lani umrli štirje delavci.

V letu 2023 so se zgodile tri železniške nesreče, v katerih so umrli štirje delavci Slovenskih železnic. V vseh treh primerih je vodstvo železnic okrivilo človeško napako in s tem odgovornost za nesrečo prevalilo na delavce.

Vodstvo je naročilo tudi izvedbo notranje revizije, torej procesa, ko železnice preiskujejo same sebe. Tako ni presenetljivo, da med izsledki revizije ni nikakršnih implikacij, da bi bilo vodstvo železnic lahko kakorkoli odgovorno za nesreče.

Kako vlada porablja denar, namenjen sanaciji poplav?

Tue, 05 Mar 2024 00:00:00 +0000

Afera z nakupom stavbe na Litijski je pokazala, da tudi nova vlada nikakor ni imuna na korupcijo, saj je ta sistemsko vkopana v sami birokraciji države.

Nad porabo javnih sredstev mora javnosti nujno izvajati nadzor. Med večjimi javnimi naložbami, ki potekajo v tem trenutku, pa je popoplavna obnova.

Finančne podrobnosti sanacije poplav so bile dolgo časa skrite. Na netransparentnost smo vlado opozorili 12. oktobra in jo hkrati tudi pozvali, naj objavi vse račune, pogodbe in nakazila, povezane s sanacijo.¹

Ukinjanje železniških povezav je sramota za Slovenske železnice in infrastrukturno ministrstvo

Tue, 26 Sep 2023 00:00:00 +0000

Dve direktni povezavi med Ljubljano in Dunajem ter Ljubljano in Frankfurtom sta bili ukinjeni. Razlog? Prevelike zamude slovenskih vlakov.

Odločitev Avstrijskih železnic, da ukinejo neposredno povezavo do Frankfurta in eno od dveh do Dunaja, je predvsem velika sramota za Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenske železnice.¹

Železniško omrežje je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami izredno nerazvito.² Pri kakovosti železniškega potniškega prevoza ni opaziti vidnejših izboljšav. Dodatne proge, ki se jih načrtuje, pa bodo potrebovale še desetletja preden sploh pridejo v fazo gradnje.

Novo dno političnega kadrovanja v državnih podjetjih

Thu, 03 Feb 2022 00:00:00 +0000

Vladne stranke v državna podjetja nastavljajo kadre, ki nimajo niti približno zadostnih kompetenc.

Na čelo Pošte Slovenije so umestili Tomaža Kokota, nekdaj županskega kandidata in občinskega svetnika stranke SDS.

Celotna skupina Pošta Slovenije ima več kot 5500 zaposlenih in si lasti še več drugih velikih podjetij, med njimi Intereuropo. Za slovenske razmere je Pošta izredno veliko podjetje, ki je po številu zaposlenih drugo največje v državi, na njihove logistične storitve pa se naslanja velik del gospodarstva in gospodinjstev.¹

Predlog stanovanjske reforme

Tue, 11 Aug 2020 00:00:00 +0000

člen Ustave državi nalaga ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Gre za najbolj osnovno, za človekovo življenje esencialno dobrino, dostopnost oziroma nedostopnost, do katere ima večplastne dolgoročne posledice na kakovost življenja.

A več desetletij ignoriranja stanovanjske politike, tajkunizacija gradbeništva in neukrepanje ob rasti črnega in sivega trga, so državo pripeljale v stanje, ki mu upravičeno lahko rečemo stanovanjska kriza.

Ob zaskrbljujoči rasti cen nepremičnin in najemnin v zadnjih letih ter pomanjkanju približno 10.000 stanovanj je ukrepanje s strani države nuja in njena odgovornost.¹ To bi moralo biti usmerjeno predvsem v ukrepe za povečevanje ponudbe stanovanj na trgu in posledično znižanje cen, ter povečanje števila neprofitnih stanovanj.