Ekonomija on Piratska stranka Slovenije

Podpiramo obvezno razkritje plač v zaposlitvenih oglasih

Mon, 11 Aug 2025 00:00:00 +0000

V Sloveniji je razkritje višine plače pri zaposlitvenih oglasih prej izjema kot pravilo. S pregledom oglasov na portalih za iskanje dela smo ugotovili, da jih le okoli 5–6 % vključuje ta podatek.

To ustvarja nepotrebno frustracijo tako pri iskalcih zaposlitve kot pri delodajalcih. Iskalci izgubljajo čas s prijavami na delovna mesta, ki jih ob znani višini plačila sploh ne bi upoštevali, delodajalci pa so zasuti s prijavami kandidatov, ki za ponujeno plačilo niso pripravljeni delati.

Z javnim denarjem nagrajujemo zavajanje

Wed, 21 May 2025 00:00:00 +0000

Agencija Spirit Slovenija vsako leto razdeli več deset milijonov evrov državnih subvencij za spodbujanje podjetništva. A njeni kriteriji so že večkrat sprožili resne dvome o strokovnosti agencije.

Med letošnjimi prejemniki sredstev je tudi podjetje Biostile, ki je prejelo 524.898,50 evra subvencije.¹

Gre za podjetje, ki je bilo zaradi zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil kaznovano že z več kot 240.000 evri glob s strani Zdravstvenega inšpektorata.²

Kako je mogoče, da takšno podjetje prejme javno subvencijo – in to z izredno velikim številom točk (100)?

Trgovci naj objavijo tudi povprečno ceno izdelka v zadnjem mesecu dni

Thu, 15 Feb 2024 00:00:00 +0000

Inflacija v Sloveniji¹ je bila v zadnjih letih skoraj vedno višja od povprečja EU.² Močno so poskočile zlasti cene osnovnih življenjskih potrebščin, energije, hrane…

V vsaki krizi najdejo priložnost tudi krizni zaslužkarji, ki dvigajo cene bolj, kot bi to bilo nujno potrebno. Trgovci in proizvajalci so si izmislili različne tehnike kako čim bolj zakriti podražitve.

Skozi primerjavo rasti cen večjega števila enakih ali primerljivih izdelkov med različnimi trgovskimi verigami je bilo mogoče zaznati, da trgovci zvišujejo cene skoraj popolnoma usklajeno.³

Popisovanje cen živil ni prineslo pocenitev

Mon, 11 Dec 2023 00:00:00 +0000

Sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, Eva Knez, trdi, da so se zaradi državnega portala za popisovanje cen živil “cene precej znižale”. Statistika kaže povsem nasprotno realnost.

Ko se je popisovanje cen košarice 15 osnovnih živil začelo, je povprečna cena košarice znašala 49,90 evra, po zadnjem popisu pa znaša 20,43 evra. Podatki s portala Primerjaj-cene.si kažejo na skoraj 60% padec cen osnovnih živil.

Na vladi očitno že dolgo časa niso bili v trgovini kakšnega izmed večjih trgovcev, kjer bi lahko na svoje oči videli, da podatki njihovega portala ne kažejo realne slike. Že podatki Statističnega urada pravijo, da so se osnovna živila na letni ravni podražila za okrog 5%.¹

Nove zakonske obveznosti glede beleženja delovnega časa so birokratski nesmisel

Tue, 14 Nov 2023 00:00:00 +0000

Brez delujočega inšpektorata, ki bi kaznoval izkoriščevalske prakse, se ne bo spremenilo nič.

Delovni čas se bo od naslednjega tedna naprej beležilo veliko bolj striktno. Po novem zakonu bo moral biti evidentiran skupen čas vseh odmorov in odsotnosti od dela, tudi če bo šlo za nekaj minutne prekinitve.¹

Morate na stranišče? Beležite 5 minut odmora. Se je pokvarilo dvigalo in morate peš po stopnicah? 3 minute dodatnega odmora. Tako bi verjetno izgledalo dosledno beleženje delovnega časa po novi metodologiji, ki jo zahteva novela Zakona o evidencah.

Je vlada izgubila nadzor nad porabo našega denarja?

Tue, 17 Oct 2023 00:00:00 +0000

Fiskalni svet je izdal poročilo, ki opozarja na neverodostojnost in necelovitost proračunskega načrtovanja s strani vlade. Tako proračunski odhodki kot prihodki, so po mnenju sveta zastavljeni nerealistično, načrtovani primanjkljaj v letu 2024 pa naj bi bil podcenjen.¹

Napovedane reze v socialne transferje, financiranje vrtcev in infrastrukture vlada načrtuje na nerealni osnovi. Procesom manjka transparentnosti, posamezni ministri tudi dajejo nasprotujoče si izjave o tem kje bo vlada dejansko delala proračunske reze. Ministri se na ta način verjetno poskušajo izogniti morebitnemu padcu priljubljenosti.²

Ponovna uvedba obveznega izdajanja računov ni prinesla koristi

Mon, 24 Jul 2023 00:00:00 +0000

Urad za makroekonomske analize (UMAR) je objavil publikacijo Ekonomsko ogledalo, ki analizira kazalce gospodarskih gibanj. UMAR ugotavlja, da je kljub ponovni uvedbi obveznega izdajanja računov obseg prodaje glede na lansko leto realno upadel.¹

Vlada je ponovno uvedbo obveznega izdajanja računov utemeljila na zavajanju s primerjavo podatkov iz predkoronskega leta 2019 z letom 2022, ko je še trajala epidemija. Upad števila storitev, za katerega je verjetno kriva visoka inflacija, so poskusili pripisati ukinitvi obveznega izdajanja računov.²

Ostali bomo brez kadrov!

Thu, 16 Feb 2023 00:00:00 +0000

Ne le poklicni gasilci, tudi informatiki, medicinske sestre, negovalci in mnoge druge skupine poklicev, na čigar delu sloni velik del javnih storitev, potrebujejo višje plače in boljše delovne pogoje.

Plačni sistem v javnem sektorju ima ključno anomalijo in to je striktno zasledovanje načela, da je višina plačila javnega uslužbenca odvisna le od zahtevane stopnje izobrazbe za določen poklic ali od odgovornosti, ki jo posamezno delovno mesto nosi.

Ta sistem pa žal ne upošteva realnosti razmer na trgu in v mednarodnem okolju. Delavci, ki so jih v zasebnem sektorju ali pa na primerljivem delovnem mestu v tujini pripravljeni plačati bolje in jim ob tem nuditi tudi boljše delovne pogoje, se za delo v slovenskem javnem sektorju ne bodo odločili.

Dodatno poslabševanje pogojev dela za dostavljalce ne bo zagotovilo večje prometne varnosti v Ljubljani

Fri, 19 Aug 2022 00:00:00 +0000

Poslovni model, ki ga v Sloveniji uporabljata dostavljalski podjetji Wolt in Glovo¹, v tujini pa še številna druga podjetja, temelji na prilagodljivih delovnih urnikih dostavljalcev, ki naj bi lahko delali kadarkoli in so plačani glede na število dostav, ki jih opravijo.²

V okvirnem času kosila in večerje, ko je povpraševanje po dostavah hrane največje, se na ulice poda tudi največje število dostavljalcev.³ V primeru, da prometni režim mesta tega ne predvidi, je lahko v tem času občutno poslabšana varnost vseh udeležencev v prometu.

Pot v krizo in varčevanje

Wed, 08 Dec 2021 00:00:00 +0000

Fiskalni svet opozarja na nerealne obljube Ministra za finance. Vladina lahkomiselna dejanja nas vodijo v finančno krizo, ki bo prizadela vse.¹

Dozdajšnje okrevanje gospodarstva, dohodki ljudi, socialna država in kakovost javnih storitev se lahko relativno hitro sesujejo, v kolikor se z javnimi sredstvi ne bo ravnalo previdno.

Finančni ukrepi namenjeni prebivalstvu so bili slabo usmerjeni in so marsikatero družbeno skupino spregledali.² Po drugi strani se še vedno sklepa velike posle na korupcijsko tvegan način mimo standardnih procesov javnega naročanja.³ Dokumente o prihodnji porabi sredstev se pripravlja in sprejema nestrokovno, stran od oči javnosti.

Gospodarski kazalci niso tako pozitivni, kot nam to poskušata prikazati vlada in Lahovnikova svetovalna skupina.

Wed, 01 Sep 2021 00:00:00 +0000

SURS je objavil podatek, da je gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta znašala +16,3 % v primerjavi z istim četrtletjem lanskega leta.¹ Takšna rast je bila pričakovana, saj je padec gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju leta 2020 zaradi ostrega zapiranja družbe znašal 13 %.²

Bruto družbeni proizvod (BDP) Slovenije oz. končna tržna vrednost vsega, kar v državi proizvedemo, je tako sedaj na približno enaki ravni, kot je bil pred začetkom epidemije.

Predlog demografskega sklada ne bo imel pozitivnega učinka na pokojnine

Thu, 15 Jul 2021 00:00:00 +0000

Politizacija vodilnih funkcij v javnih podjetjih in njihovo izčrpavanje sta neposredna grožnja javnemu dobremu in stabilnosti javnih financ.¹ Vladni predlog demografskega sklada bi politično kadrovanje in izčrpavanje državne lastnine le še dodatno podkrepil.²

Dobiček državnih podjetij, ki upravljajo s ključno infrastrukturo, bi moral biti namenjen razvojnim investicijam, njihovi rasti in povečevanju njihove družbene koristi.³ Zaradi siromašenja javnih podjetij, da bi se iz njih napajal demografski sklad, bo na koncu trpela kakovost javnih storitev, kar bo spodkopalo življenjski standard vsem, tudi upokojencem, ki posledično zaradi ustanovitve takšnega sklada ne bodo prav veliko na boljšem.

Demografski sklad: politično kadrovanje in izčrpavanje premoženja

Wed, 16 Jun 2021 00:00:00 +0000

Predlog demografskega sklada je vrhunec ekscesa grabežljive politike, ki korupcijo pri državnem upravljanju pelje do ekstrema.

Velik del parlamentarnih političnih strank rešitev trenda staranja prebivalstva in vse večje luknje v pokojninski blagajni vidi v t.i. demografskem skladu, na katerega naj bi prenesli del državnega premoženja. Osnovna ideja je, da bi se del dobičkov, ki jih ustvarja državno premoženje, več let akumuliral. Donosi sklada naj bi po dovolj dolgem obdobju akumulacije (~30 let) omogočili dolgoročno pokrivanje luknje v pokojninski blagajni.¹

Odpuščanja v industriji so nova realnost

Fri, 19 Mar 2021 00:00:00 +0000

Zapiranje tovarn in masovna odpuščanja delavcev v industriji so nova neizbežna realnost.

Ob vsaki odločitvi lastnikov o zapiranju proizvodnje in odpuščanju delavcev slišimo krike brezupa. Slednje je še posebno izrazito v manjših krajih, kjer gre pogosto za »socialne bombe«, saj se zaradi posledic dolgoletne centralizacije države in neučinkovitega črpanja ter porabe kohezijskih sredstev¹ lokalna gospodarstva še leta po tem ne opomorejo. Takšna je realnost nove tehnološke dobe, pri zapiranju tovarn pa gre le za pokušino tistega, kar nas še čaka in več kot očitno je, da se na to ne pripravljamo.²

Predlagan demografski sklad služi le siromašenju in razprodaji državnih podjetij

Fri, 05 Mar 2021 00:00:00 +0000

Zaradi trenda staranja prebivalstva in upadanja števila delovno aktivnih se neprestano zmanjšuje znesek vplačil v pokojninsko blagajno, razliko zato pokriva državni proračun. Ker ni pričakovati, da bi se ta trend obrnil na bolje, bo pokrivanje luknje v pokojninski blagajni za državo postajalo vse večje breme.

Nekateri vidnejši slovenski ekonomisti trdijo, da sta najboljša načina, kako ta trend upočasniti, postopno dvigovanje upokojitvene starosti in dvig produktivnosti gospodarstva. Le tako bi davčni prilivi rasli hitreje kot luknja v pokojninski blagajni.¹

Evropska komisija nezadovoljna z vladnim načrtom porabe evropskih milijard

Wed, 17 Feb 2021 00:00:00 +0000

Evropska komisija je domnevno bila nezadovoljna nad osnutkom slovenskega načrta za porabo 5,2 milijard evrov sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in oporo. Neuradne informacije, ki krožijo v javnosti, pripisujejo razloge za nezadovoljstvo Komisije neskladnosti s smernicami Unije glede same zasnove osnutka, saj ta nima širše strategije in konkretnih reform za dosego strateških ciljev. Razlog za nejevoljo pa naj bi bil prevelik fokus na projektih, ki po njihovem mnenju niso “zeleni” ali “digitalni”.¹

Zavajanje vlade glede reševanja gospodarstva

Sat, 13 Feb 2021 00:00:00 +0000

Predstavniki vlade se na očitke, da so zavozili epidemijo, vse pogosteje branijo s trditvijo, da so s svojimi ukrepi uspeli obvarovati gospodarstvo in ohraniti delovna mesta.¹

Nikakor ne gre zanikati, da so različne pomoči v obliki protikoronskih paketov res prišle do gospodarstva in ljudi ter marsikomu olajšale stisko med epidemijo. A trditev, da so pomanjkljivi ukrepi, ki dovoljujejo, da se okužbe še naprej širijo na delovnih mestih², v kombinaciji z državnimi finančnimi injekcijami edini način, kako lahko epidemijo prestanemo tudi gospodarsko, je debela laž in zavajanje.

Zamrznitev rasti minimalne plače bo upočasnila gospodarsko okrevanje

Wed, 25 Nov 2020 00:00:00 +0000

Zapiranje države s seboj prinaša tudi vztrajno nižanje dohodkov. Prihodnost večine je negotova, zaradi česar se je potrošnja prebivalstva letos močno zmanjšala, kar pa ogroža obstoj na tisoče malih in srednje velikih podjetij, ki so med to krizo od vseh podjetij daleč najbolj ogrožena.¹

Po ponovnem zagonu kitajskega gospodarstva in vnovični sklenitvi svetovnih proizvodnih verig je glavni vir gospodarskih skrbi skoraj izključno nizka potrošnja.² Krizo bi morali temu primerno tudi reševati.

Zlom in razprodaja slovenskega gospodarstva

Sun, 22 Nov 2020 00:00:00 +0000

Vlada je letos vsakega izmed nas zadolžila že za dodatnih 3000 €.¹ V kriznih situacijah je to nujno in neizbežno. Zadolževanje države ni problematično, vse dokler je sposojen denar porabljen tako, da najbolje služi javnemu interesu in ga bo na krilih prihodnje gospodarske rasti mogoče tudi odplačevati.

Najbogatejši svetovni milijarderji in korporacije se vse od izbruha pandemije bogatijo z veliko hitrostjo. Razloge za to lahko delno najdemo tudi v protikoronski pomoči, ki se je namesto ljudem in manjšim podjetjem stekala direktno v njihove roke.² Situacija v Sloveniji ni povsem enaka, saj naše gospodarstvo sestavljajo predvsem majhna in srednje velika podjetja, ki so veliko bolj ogrožena od velikih gospodarskih družb.

Rešitve zoper gospodarski zlom!

Thu, 22 Oct 2020 00:00:00 +0000

V primeru popolnega zaprtja družbe bi po majskih napovedih UMAR-ja letošnji upad BDP-ja lahko znašal tudi več kot 15 %.¹

Vlada ob spomladanski ustavitvi javnega življenja ni dovolj pogumno ukrepala z neposredno podporo podjetjem in večjo pomočjo posameznikom.² Denarne pomoči niso bili deležni vsi, vsaj ne v enaki meri. Po eni strani se je vlada očitno želela prikupiti določenim, medtem ko je druge zanemarjala.³ V drugem valu epidemije se neugoden položaj mnogih lahko še dodatno poslabša, saj bodo vsi, ki so bili med zadnjim zaprtjem potisnjeni na rob, sedaj potisnjeni čez njega.⁴

4,2 milijarde primanjkljaja

Mon, 28 Sep 2020 00:00:00 +0000

Po ocenah Ministrstva za finance naj bi letošnji javnofinančni primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov.¹ Državni zbor je tudi potrdil rebalans proračuna, prilagojenega tej napovedi.²

Če se bodo napovedi v takšnem obsegu tudi uresničile, kar je sicer odvisno od morebitnih nadaljnjih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, bo šlo za drugi najvišji primanjkljaj v zgodovini samostojne države. Prekašalo ga bo zgolj leto 2013; leto krpanja bančne luknje.

Predviden primanjkljaj je posledica nižjih davčnih prilivov ter dodatnih izdatkov v sklopu protikoronskih paketov.

Dogovor voditeljev EU o skupnem proračunu in skladu za obnovo ima nekaj ključnih pomanjkljivosti

Sat, 25 Jul 2020 00:00:00 +0000

“Evropski svet se je odločil denar porabljati tam kjer to nikakor ni potrebno in varčevati na najhujše možne načine.” – je predlog proračuna komentiral piratski evroposlanec Mikulaš Peksa.

Problematično je predvsem zmanjševanje sredstev za hitro okrevanje, ki jih je potrebno pričeti porabljati že danes, da bi z njimi ublažili visok upad BDP in v prihodnjem letu tega tudi čim bolj nadoknadili.

Odločitev, da se zmanjša sredstva namenjena znanosti, izobraževanju in zdravstvu je naravnost zastrašujoča. Znanost je področje, ki je v središču tehnološkega razvoja EU in brez vlaganj vanjo ne moremo pričakovati napredka družbe in gospodarstva. Zmanjševanje sredstev izobraževanju pa bo imelo negativne posledice na izvajanje programa Erasmus+, ki je ena najboljših priložnosti za mlade, da spoznajo Evropo in obenem poglobijo akademsko znanje.

Evropski voditelji navsezadnje dosegli dogovor

Tue, 21 Jul 2020 00:00:00 +0000

Evropski voditelji so po štirih dneh pogajanj navsezadnje dosegli dogovor o sedemletnem proračunu in skladu za okrevanje po pandemiji.

Po pričakovanjih je “varčni četverici” uspelo izsiliti zmanjšanje količine nepovratnih sredstev sklada iz prvotno predlaganih 500 na 360 milijard. Sklad za okrevanje bo tako sestavljen iz 390 milijard posojil in 360 milijard nepovratnih sredstev.¹

Kljub veličastnim napovedim pogajalcev o združeni in enotni Evropi, ki je končno dosegla neko vrsto solidarnega dogovora, je ta še vedno daleč od tistega, kar bi lahko bil.

Korespondenca z vlado in Ministrstvom za finance glede porabe državnih sredstev in ekonomskih indikatorjev

Mon, 20 Jul 2020 00:00:00 +0000

Odgovor kabineta predsednika vlade na našo pobudo za uvedbo kriznega temeljnega dohodka.

Odgovor na zahtevek po IJZ s strani Ministrstva za finance.

Vrh predsednikov vlad v Bruslju, ki še poteka, je zašel v slepo ulico.

Mon, 20 Jul 2020 00:00:00 +0000

Vikend je minil predvsem v luči neuspešnih pogajanj s tako imenovano varčno četverico (Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska) o višini nepovratnih sredstev, predvidenih v reševalnem skladu. Pogajanja so pokazala, da je širokoustenje Evropske komisije ter Francije in Nemčije o prehodu v bolj solidarno Evropsko Unijo še vedno daleč od uresničitve.

Ena izmed osrednjih tem srečanja je tudi nasprotovanje Poljske in Madžarske o pogojevanju sredstev s spoštovanjem vladavine prava, kateremu se je, brez posvetovanja z Državnim zborom kot mu to nalaga zakon, pridružil tudi naš premier Janez Janša.¹

Ob mednarodnem dnevu zadrug

Sun, 05 Jul 2020 00:00:00 +0000

Zadruge so alternativa klasičnemu korporativnemu upravljanju gospodarskih družb. Z različnimi oblikami vključevanja delavcev v odločitve podjetja že več kot 200 let poskušajo vzpostaviti most med delom in lastništvom. Z združevanjem posameznikov v večje enote in skupnim nastopom na trgu zadruge poskušajo kljubovati monopolom in družbeni škodi, ki jo ti povzročajo.

Različne oblike zadrug imajo po svetu merljivo pozitivne učinke na lokalna in nacionalna gospodarstva z ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Zadruge imajo tudi visoko stopnjo odpornosti na recesije, saj so nanje ponavadi mnogo bolje pripravljene od klasičnih gospodarskih družb. Prav tako ne reagirajo s selitvijo v bolj dobičkonosne panoge, saj njihov cilj ni maksimizacija dobička temveč dolgoročno ohranjanje delovnih mest in proizvodnje.¹

Predlog uvedbe kriznega temeljnega dohodka

Fri, 26 Jun 2020 00:00:00 +0000

Pirati smo že marca letos po razglasitvi epidemije predlagali uvedbo kriznega temeljnega dohodka, s katerim bi omilili upad potrošnje, ter tako prispevali k hitrejšemu okrevanju gospodarstva.

Vlada se je namesto bolj splošnega in vseobsegajočega pristopa raje odločila za razdrobljene pakete pomoči v obliki kriznih dodatkov za upokojence (66,44 mil.), študente (11,25 mil.), velike družine (3,7 mil.) in prejemnike socialne pomoči (7,46 mil.), ter za pomoč samostojnim podjetnikom, ki so zaradi epidemije ostali brez dohodkov.

Pismo Janeza Janše predsednici Evropske komisije je še en izmed strelov v koleno, ki postopoma pokopavajo slovenski narod.

Tue, 16 Jun 2020 00:00:00 +0000

“Tolko revežev, tolko bogatašev, nikoli ta slovenska zemlja jih ne bo imela, kot jih bo imela zdaj! Danes hočejo to premoženje si med sabo razdelit, ti direktorji in ti bogati!” Ivan Kramberger, 1990.

Bančna luknja je ob tranzicijski tajkunizaciji največji rop Slovenije, odkar smo samostojna država. Že samo s precenitvijo potrebne dokapitalizacije bank smo bili oškodovani za milijardo in pol. Še toliko večja je škoda, ki nam je bila zadana z vsiljeno privatizacijo, zaradi katere je bil pod ceno razprodan celotni bančni sektor in mnoga dobičkonosna podjetja.

Poroštvena shema še vedno ne deluje

Sun, 14 Jun 2020 00:00:00 +0000

Tako imenovani drugi protikoronski paket, ki ga je vlada potrdila na seji 21. aprila in je vseboval za dve milijardi poroštev za kredite podjetjem, še vedno ni zaživel v praksi. Po do sedaj dostopnih informacijah v okviru sheme ni bilo izdano še niti eno posojilo.

Poroštveni zakon je bil sicer sprejet mesec dni prepozno glede na druge evropskih države, v več kot mesecu in pol od njegovega sprejetja pa ta še vedno ne deluje. Na njegovo problematičnost smo v preteklosti že opozarjali, saj zaradi nejasnosti in oportunizma bank shema odpira pot kriznemu dobičkarstvu.

Čemu je vlada potihem predala boj za evroobveznice?

Wed, 06 May 2020 00:00:00 +0000

V prihodnjih nekaj letih nam, v kolikor ne pride do vseevropske solidarnosti in vzajemnosti pri reševanju visokih državnih dolgov, ki se državam evropskega juga in Sloveniji z vsako gospodarsko krizo vedno bolj kopičijo, grozi razpad evra.

Slovenski vladi gre pohvala, da se je skupaj z osmimi članicami evroobmočja zavzemala za izdajo skupnih evroobveznic, s čimer bi dolg solidarno prerazporedili na evrocono kot celoto in vsem državam zagotovili nizke obrestne mere za reševanje krize.

Nov poroštveni zakon nas lahko stane nekajkrat več kot so nas preplačane maske

Sun, 26 Apr 2020 00:00:00 +0000

Bolj kot gospodarstvu gre vlada z napovedanimi kritji kreditov na roke bankam, od katerih, kljub nizkim obrestnim meram ECB, prevzema skoraj vso odgovornost za poplačilo izdanih kreditov. Banke tako ne bodo imele nikakršne potrebe po opreznosti pri postopku preverjanja kreditne sposobnosti.

Sistem državnih jamstvenih shem se je izkazal za problematičnega že ob reševanju pretekle gospodarske krize. Zaradi povsem nepremišljenih jamstev podjetjem s sumljivimi ozadji se je tem zgolj začasno podaljšala možnost nadaljnjega špekulativnega poslovanja.

Nepremišljena državna poroštva bi lahko pomenila izgubo do 540 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Wed, 22 Apr 2020 00:00:00 +0000

Vlada z novim poroštvenim zakonom ne namerava kompenzirati stroškov podjetij, ki so že mesec in pol zaprta zaradi ukrepov za zajezitev epidemije. Obveznosti do dobaviteljev, fiksni stroški, plačila obrokov posojil ter amortizacija so stroški, ki v nekaterih panogah predstavljajo tudi do dve tretjini vseh stroškov poslovanja. Zgolj financiranje nadomestil delavcem na čakanju tako krije le del njihove izgube.

Zagotavljanje likvidnosti s poroštvi za kredite s strani bank je za tista podjetja, ki so ostala popolnoma brez prihodkov, povsem brezpredmetno, saj so po kriterijih za pridobitev kreditov do teh neupravičena.

Kje dobiti denar za reševanje krize ob pandemiji in razmisleki za v bodoče

Sat, 11 Apr 2020 00:00:00 +0000

Pozivi gospodarstva državi za pomoč pri premagovanju posledic epidemije ponovno odpirajo vprašanje kako zagotoviti finančna sredstva za takšno pomoč. Država ima na voljo dve možnosti. Prva je, da pomoč podjetjem zagotovi v okviru monetarne politike neposredno iz primarne emisije denarja, povedano po domače s tiskanjem novega denarja. Druga možnost je, da jo financira iz fiskalne politike, t. j. z denarjem zbranim v proračunu. Glede na stanje proračuna, vsaj v večini držav, denarja ni na voljo, zato se mora država zadolžiti. Možnosti, da bi se zadolžila pri Evropski centralni banki nima, tako da ji ostane zgolj zadolževanje pri komercialnih bankah. Ne glede na obliko pomoči se moramo zavedati, da gre v vseh primerih za neke vrste posojila, ki ga mora na koncu nekdo vrniti. Kdo ga bo vrnil in na kakšen način pa je odvisno od številnih okoliščin in seveda vrste ukrepa.

Fiskalna unija ali razpad evrocone?

Thu, 02 Apr 2020 00:00:00 +0000

Ker že od same ustanovitve evrocone, ta nikoli ni bila načrtovana kot skupina, ki bi ob monetarni, predstavljala tudi fiskalno, še manj pa socialno unijo.

Sistem, v katerem imajo države zgolj isto valuto brez uravnalnih mehanizmov, je na dolgi rok obsojen na propad: države, ki beležijo zunanjetrgovinski primanjkljaj v trgovini z drugimi državami monetarne unije, začnejo vse bolj zaostajati v rasti, v kolikor se denar ne vrača nazaj v obliki investicij iz tujine, kot tudi v obliki razvojne pomoči in socialnih korektivov. Ne gre spregledati, da takšni mehanizmi že delujejo v okviru posameznih držav. Nekdanja Zahodna Nemčija že ves čas združitve finančno podpira nekdanjo Vzhodno Nemčijo.

Čas je za univerzalni temeljni dohodek

Mon, 23 Mar 2020 00:00:00 +0000

Panika!

Psihologi opozarjajo, da lahko korenite spremembe vsakdanjega življenja, samoizolacija in omejevanje fizičnih kontaktov vodijo v strah in tesnobo. Panika doma!

Izropane trgovine, kjer prihaja tudi do prerivanja, groženj in celo do fizičnega nasilja. Panika v trgovinah!

Predvsem pa panika v gospodarstvu. Dow Jones je borzni indeks, ki meri uspešnost delnic velikih podjetij, ki kotirajo na borzi v ZDA. Ta indeks je 22. januarja letos, na dan, ko je ameriški predsednik Trump zatrjeval, da imajo situacijo popolnoma pod kontrolo ter da bo vse v redu, dosegel 29.186 točk, 20. marca letos, ko so v ZDA zabeležili 256. smrtno žrtev zaradi novega virusa, pa je indeks padel že na 19.174 točk, kar pomeni padec za 34% (v 58 dneh).

Je začasna uvedba kriznega temeljnega dohodka lahko rešitev na prihajajočo gospodarsko krizo?

Wed, 18 Mar 2020 00:00:00 +0000

Tako imenovani Circuit-breaker je izraz za začasno zaustavitev trgovanja na borzi, da bi investitorjem dali 15-minutni premor, ko začnejo številke zaradi panike prehitro padati navzdol. V ZDA je do prekinitve trgovanja prišlo zgolj leta 1997, pretekli teden pa se je to zgodilo kar dvakrat.

Novi Coronavirus COVID19 povzroča svetovno finančno paniko. Gospodarstvo se je zaradi pospešene rasti v pokriznem obdobju pripravljalo na postopno umiritev, nemška industrijska proizvodnja se je že več mesecev ohlajala, krivulji donosa na dvo- in desetletne zakladne menice ZDA pa sta bili v zadnjih dneh lanskega avgusta invertirani, kar nam je dalo vedeti, da obstaja velika možnost za nastanek nove gospodarske krize.