Davčna politika on Piratska stranka Slovenije

Obvezno izdajanje računov je utemeljeno na zavajanju

Mon, 27 Mar 2023 00:00:00 +0000

Državni zbor je po vetu Državnega sveta tudi v drugo potrdil obvezno izdajanje računov v papirni obliki. Ta ukrep ima številne negativne plati, je obremenjujoč za stranke in prodajalce ter predstavlja nepotrebno tratenje velikih količin papirja.¹

Ministrstvo za finance, ki je predlagalo vrnitev tega ukrepa, se ni zares poglobilo v relevantne podatke. Trditve ministra Boštjančiča, da je v letu 2022 bilo v storitvenih dejavnostih izdanih manj računov zaradi ukinitve njihovega obveznega izdajanja, so najverjetneje zavajajoče.²

Davčna revolucija in konec dirke do dna

Sat, 05 Feb 2022 00:00:00 +0000

Prihaja davčna revolucija – se bližamo koncu davčnih oaz in dirke do dna?

Multinacionalke se izogibajo poštenemu plačevanju davkov v Evropski uniji tako, da večino dobička od opravljanja dejavnosti na skupnem evropskem trgu prijavljajo samo v tistih državah članicah z najnižjimi davčnimi stopnjami, drugod pa prijavljajo le izgubo ali minimalen dobiček.

Zaradi te luknje v davčnih sistemih naj bi proračuni držav EU letno izgubili med 50–70 milijard evrov.

Prve pobude za uvedbo večje davčne preglednosti multinacionalk na evropskem nivoju, s katero bi ta problem odpravili, so stare že več kot desetletje, a so posamezne države članice, ki imajo od trenutnega stanja veliko korist, vse poskuse blokirale.¹

Pandorini dokumenti

Mon, 04 Oct 2021 00:00:00 +0000

Ena največjih novinarskih preiskav poslovanja podjetij v davčnih oazah doslej razkriva nove dimenzije izogibanja davkov in pranja denarja svetovnih elit.

Na analizi 11,9 milijona dokumentov, pridobljenih iz davčnih oaz, je leto dni delalo več kot 600 novinarjev in 150 medijev. Poleg panamskih in rajskih dokumentov so t.i. »pandorini dokumenti« med največjimi tovrstnimi razkritji doslej.¹

Med utajevalci davkov so se tokrat znova znašli tudi voditelji držav, med njimi tudi predsednik Češke Andrej Babiš, ki ga trenutna vlada skupaj z drugimi članicami višegrajske četverice vidi kot zaveznika in vzor za delovanje naše države.²

Ustavimo odtekanje denarja v davčne oaze

Fri, 25 Jun 2021 00:00:00 +0000

Slovenija je pri pogajanjih o davčenju digitalnih multinacionalk na evropskem nivoju leta 2019 glasovala proti ureditvi, ki bi podjetja, kot so Google, Facebook in Amazon, prisilila, da plačujejo davke glede na dobiček, ki ga ustvarijo v posamezni državi članici in ne le v državah z najnižjo davčno stopnjo. Za slovenski glas proti naj bi sicer bilo krivo ministrstvo Zdravka Počivalška.¹

Davčna preglednost multinacionalk bi bila, posebno v luči visokih javnih dolgov, nakopanih med bančno in zdaj še kovidno krizo, nujna. Evropska komisija je že leta 2012 predlagala prvo ureditev², ki je stremela k temu, a to še zdaleč ni edino, kar lahko Unija zoper izogibanje davkom naredi.

Predlog davčne reforme je izredno škodljiv za javne finance

Fri, 11 Jun 2021 00:00:00 +0000

Davčna reforma, ki jo je v sklopu štirih zakonov v državni zbor vložila vlada, je izredno škodljiva za javne finance.¹

Bogataška kapica ter skupek davčnih olajšav, ki bi državljane z najvišjimi plačami razbremenile od 100 do 400-krat bolj kot tiste s povprečno plačo, najmanj plačani pa pozitivnih učinkov sploh ne bi čutili, bi v primeru sprejetja povzročile proračunsko luknjo, ocene slednje pa se gibljejo od 500 milijonov pa vse do milijarde evrov na leto.²

Antisocialna kapica

Tue, 18 May 2021 00:00:00 +0000

V zakonskem predlogu zakona o debirokratizaciji, v katerem se je predlog socialne kapice znašel, je navedeno, da naj bi uvedba kapice (oprostitev plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom) za bruto plače, višje od 6000 EUR, vsako leto povzročila za približno 40–50 milijonov evrov primanjkljaja v državni blagajni.¹

To oceno strateškega sveta so Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in UMAR postavili na laž. Finančna luknja, ki bi jo socialna kapica zavrtala v pokojninsko in zdravstveno blagajno, naj bi po njihovih ocenah znašala med 105–160 milijonov evrov na leto, kar pomeni, da je strateški svet od dva do trikrat podcenil vpliv svojega predloga.²

Predlagane davčne spremembe so neutemeljene in nevzdržne

Mon, 26 Apr 2021 00:00:00 +0000

Proračunski primanjkljaj je samo v prvih treh mesecih letošnjega leta znašal 1,3 milijarde evrov, državni zbor pa je pritrdil še 800 milijonskemu povečanju načrtovanega primanjkljaja do konca leta 2021, saj je ta večji od pričakovanj.¹ Skupaj se bo država do konca leta primorana zadolžiti za dodatnih 6,5 milijard evrov.²

Fiskalni svet opozarja, da so projekcije vlade za proračune v prihodnjih letih nerealistične, dejanski primanjkljaji pa utegnejo biti še višji³. Ker Bruselj hkrati napoveduje povratek fiskalnih pravil do leta 2023⁴, so na obzorju morebiti že prve priprave na varčevanje z nižanjem pokojnin v prihodnjem letu.⁵

Vlada nadaljuje z zavajanjem glede učinkov bogataške kapice

Sat, 10 Apr 2021 00:00:00 +0000

Vlada še naprej z zavajanjem promovira svoj predlog bogataške kapice, s katero želi podeliti 40–50 milijonov evrov davčnih odpustkov na leto tistim, ki imajo bruto plačo višjo od 6000 evrov.¹

Snovalci zakona o debirokratizaciji brez kakršnekoli zanesljive podlage trdijo, da se bo po zaslugi uvedbe socialne kapice v Sloveniji zaposlilo več fizičnih oseb, kar naj bi sčasoma privedlo do zmanjšanja predvidenega proračunskega izpada.

Strateški svet za debirokratizacijo, ki ga je lani ustanovila vlada, je že ob prvem razkritju svojih predlogov septembra lani priznal, da z realističnimi ocenami vplivov svojih predlogov sprememb na davčnem področju ne razpolagajo.²

Bogataška kapica: 40-50 milijonov evrov davčnih odpustkov najbogatejšim

Fri, 12 Mar 2021 00:00:00 +0000

Na vladni mizi je predlog zakona o debirokratizaciji, ki med drugim vsebuje tudi uvedbo socialne kapice.¹

Trenutno veljavna zakonodaja veleva, da vsi zaposleni plačujejo enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica pa bi omejila oz. znižala prispevke tistim, ki imajo plače višje od 6000 evrov. Vsi ti bi z uvedbo socialne kapice posledično prejeli višje neto plače od sedanjih.

Natančnih izračunov proračunskega izpada snovalci zakona niso pripravili, a pavšalno ocenjujejo, da bi kapica državi odnesla 40–50 milijonov evrov prihodkov na leto. Brez nikakršne zanesljive podlage pa trdijo, da se bo po zaslugi uvedbe socialne kapice v Sloveniji zaposlilo več fizičnih oseb, kar naj bi sčasoma privedlo do zmanjšanja izpada.

190 milijard evrov neplačanih davkov vsako leto

Wed, 03 Feb 2021 00:00:00 +0000

Nedavno objavljeno poročilo Evropskega računskega sodišča kaže, da države Evropske unije letno izgubijo tudi do 190 milijard evrov zaradi neplačanih davkov, kar je za več kot četrtino večji znesek, od letnega proračuna Unije.¹

Levji delež tega zneska prispevajo multinacionalke, ki svojo dejavnost opravljajo v več državah EU, dohodke in dobiček pa prijavljajo zgolj v državah z najnižjimi davčnimi stopnjami, med katere sodijo Irska, Nizozemska, Madžarska, Belgija, Luksemburg, Malta in Ciper.²