Kaj je fašizem?

Objavljeno v kategoriji Družba, Politika, Sovražni govor.

Avtor: Igor Brlek

Živimo v času, ko nam tehnologija omogoča, da lahko praktično v vsakem trenutku javno izpostavimo svoja stališča. Če že ne v medijih, pa zagotovo na družabnih omrežjih. Ena od posledic je, da se lahko zaradi napačne uporabe določenih izrazov ali celo zaradi namerne zlorabe le-teh sčasoma pomen popači in zabriše in postane priročno orožje za diskvalificiranje ljudi in idej, s katerimi se uporabniki teh izrazov ne strinjajo.

Še bolj nevarno postane, ko s temi izrazi začnejo opletati bodisi politiki ali druge javne osebnosti, ki imajo moč in vpliv na širše množice. Primer take »zlorabljene« besede je fašizem.

Zloraba izraza “fašizem”

Pred leti smo iz ust govornikov ene od slovenskih etabliranih političnih strank morali poslušati floskule o »levem fašizmu«. Poznamo tudi izraz »liberalni fašizem«. Danes smo ob Predlogu sprememb zakona o visokem šolstvu zasledili še izjavo o »birokratskem fašizmu«. V vseh naštetih primerih gre za zlorabo izraza fašizem, da bi se z njegovo pomočjo diskreditirali bodisi ljudi bodisi ideje, ki jih ti ljudje zagovarjajo.

Paradoksalno pri vsem skupaj je, da tovrstne izraze najraje uporabljajo na politični ali, če hočete, »ideološki« desnici, ko želijo diskreditirati ljudi ali ideje, s katerimi se ne strinjajo. Paradoksalno zato, ker je ravno fašizem eden od primerov skrajnega in temačnega desničarskega populizma, ki je vodil v krvavo politično diktaturo v Italiji, kasneje pa so mu sledili še nemški nacizem in druge diktature, ki so svet zapeljale v eno najmračnejših poglavij človeške zgodovine, drugo svetovno vojno.

Kaj pravi o levem fašizmu Wikipedija:

Levi fašízem je oznaka za zmes med levičarskimi in fašistoidnimi elementi v političnem gibanju oziroma praksi. Podobna sintagma je liberalni fašizem, ki naj bi bil zmes liberalnih (v nekaterih okoljih sinonim za politično levico) s fašističnimi elementi. Sama pojma levica in fašizem sta dovolj široka, njuna kombinacija pa je še manj natančna. Pojma levi fašizem in liberalni fašizem sta uporabni kot etiketi za deviacijo levičarstva, ali kot politični psovki. Nalepka levi fašizem se v znanstvenih objavah ne uporablja.

“Levi fašizem” v slovenskem političnem diskurzu

Oznako “levi fašizem” je uporabil Janez Janša, takratni predsednik vlade RS, na množičnem shodu Zbora za republiko 8. februarja 2013 v podporo predsedniku in vladi, ki sta bili med tarčami protestov v okviru Vseslovenske ljudske vstaje. Isti dan je bilo največje protestno zborovanje – “Tretja ljudska vstaja” v Ljubljani; poleg tega pa je protestnike poimenoval za zombije. Janševe izjave so sprožile polemiko o primernosti tovrstnega etiketiranja s strani visokega politika.«

Ravno zaradi teh zlorab smo si vzeli čas, da osvežimo spomin na to, kaj je fašizem zares bil in kaj ta izraz zares pomeni.

Kaj je torej zares »fašizem«?

Za začetek poglejmo, kaj pravijo o fašizmu »uradni viri«:

Slovar slovenskega knjižnega jezika:

fašízem -zma m (ī) diktatura finančne oligarhije med obema vojnama, zlasti v Italiji in Nemčiji: gibanje, vojna proti fašizmu; zmaga nad fašizmom / naša dežela pod fašizmom fašistično okupacijo
// Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov
// gibanje za tako diktaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 1. 2018.

Wikipedija:

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija. V širšem pomenu s tem izrazom označujemo vse sisteme vladavine, ki se zgledujejo po prej omenjenem oziroma so mu podobni (nacizem[1], Francova Španija, Salazarjeva Portugalska, Szálasijeva Madžarska ipd.). Tako je »fašizem« splošen in skupen izraz za ideologijo, doktrine, politična gibanja in politične prakse, pa tudi za politične sisteme in države, v kateri se kažejo izrazito protidemokratične, totalitarne in avtoritarne težnje.[2]

Časovno je nastajal fašizem po prvi svetovni vojni in je pojav Evrope med dvema vojnama. Fašizem s porazom, ki ga je doživel v drugi svetovni vojni, ni povsem izginil, fašistoidne težnje pa se pojavljajo v našem času in tudi zunaj Evrope.

Kot sem že zapisal, je fašizem eno najmračnejših poglavij človeške zgodovine, zato je neodgovorno z njim opletati vsevprek in ga zlorabljati za diskvalificiranje ljudi in ideje, s katerimi se ne strinjamo. V najboljšem primeru kaže na to, da tisti, ki ta izraz uporablja, to naredi zato, ker nima pravih argumentov za zagovarjanje svojih stališč in zato potem poskuša s tovrstnimi »floskulami« diskreditirati nasprotnike, s katerimi se ne strinja. Obenem je ta način »etiketiranja« in »diskreditiranja« odraz fašizacije govornikov, ki ta izraz zlorabljajo.

Ali kot je to zapisano v Wikipediji:

Kljub jasni opredelitvi pojmov fašizem, fašist, nacist se ti izrazi pogosto uporabljajo kot žaljivke, brez upoštevanja točnega pomena in spoštovanja do žrtev teh gibanj. Pridevnika »fašističen« ali »nacističen« pogosto prilepljajo posameznikom ali skupinam, za katere se zdi, da se obnašajo avtoritarno, med elemente sodijo; utišanje nasprotnikov, sojenje po osebnem obnašanju in drugi poskusi koncentracije moči.

Dodatno branje

  1. UMBERTO ECO LETA 1995 NAPOVEDAL DANAŠNJI FAŠIZEM
  2. Kako razumeti fašizem
  3. Hitler, Trump in grde asociacije
  4. Ecov esej o fašizmu
  5. Levi fašizem
  6. Je omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode “birokratski fašizem”?

En komentar na „Kaj je fašizem?”

  1. V najboljšem primeru kaže na to, da tisti, ki ta izraz uporablja, to naredi zato, ker nima pravih argumentov za zagovarjanje svojih stališč in zato potem poskuša s tovrstnimi »floskulami« diskreditirati nasprotnike, s katerimi se ne strinja.

    Velikokrat, ko se na hitro uporabi takšno nalepko, ne gre za to, da argumentov ne bi bilo ali da je nalepka neprimerna, temveč gre za manko dobre vere v odvivajočem se dialogu. Argumenti so znani, zaključki debat so znani, čas je za “meta”-dialog. Problem necivilizirane sodobne izmenjave mnenj je skoraj deterministično določena glede na format medijev, v katerih se ta odvija: 1. visoka frekvenca izmenjave mnenj, 2. omejen prostor za podajo mnenj, 3. omejena pozornost, ki jo lahko v razumni meri pričakujemo od vseh sodelujočih, 4. pričakovanje, da bo naše mnenje, ne glede na čas, ki ga vložimo, imelo majhen učinek.

    Na stran z majavim pomenom teh izrazov, ali je njihova uporaba v samem bistvu kdaj pa kdaj le upravičena? Absolutno. Vendar, za obrazložitev na slabo obiskanem blogu politične stranke ni niti prostora, niti računice, niti volje. :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!