Vse izjave

Voda iz domače pipe kot tržno blago

22. March, 2013 (nazadnje posodobljeno: 1. May, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Pravica do čiste pitne vode
Objavljeno v kategoriji: Ekonomija

Ugotovitev, da bi vodovodi lahko postali vir zaslužka, če bi vodo iz pipe obravnavali kot vsako drugo blago, so podali že v razvpiti trojki (IMF, ECB in Evropska komisija). Omenjena trojka pripravlja in nadzira varčevalno-reformne programe v državah, ki so v krizi. Tako je od Grčije in Portugalske zahtevala, da za krpanje proračunskih lukenj in preprečevanje monopolov privatizira več vodovodnih podjetij.

Komisija EU je predlog nove direktive (Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb) pospremila s klasičnim leporečjem. Govori se o krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest. Seveda pa je ključna točka, ki od vsake občine zahteva objavo obvestila o podeljevanju koncesij za oskrbo z vodo v uradnem listu EU, ostala bolj ali manj prikrita. Prav tako se s predlogom direktive velikim mednarodnim podjetjem omogoča, da z dampinškimi cenami izrinejo majhna komunalna podjetja.

Zakaj in kako se je v Komisiji pisal predlog omenjene direktive, pa so razkrili novinarji oddaje Monitor nemške ARD. V strokovnem odboru, ki je svetoval komisiji pri pripravi predloga, so bili prisotni predvsem predstavniki mednarodnih podjetij, kakršna je Veolia, ki imajo očiten interes za sodelovanje v “privatizaciji vode”.

Ko je bil evropski komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s strokovnjaki, se je izmikal konkretnemu odgovoru, češ da sam ni izbiral članov skupine, čeprav si je želel, da bi bila skupina bolj uravnotežena.

Napačno in kontroverzno je, da bi na razpisih najbrž v večini primerov zmagala predvsem velika mednarodna podjetja. Hkrati pa so tudi dosedanje izkušnje s privatizacijo oskrbe z vodo na Portugalskem, v Franciji in Veliki Britaniji bolj ali manj negativne. Obljubljene so bile nižje cene, na koncu pa ljudje plačujejo več – npr. na Portugalskem je cena dosegla vrtoglavih 400% prejšnje cene.

Velika podjetja s ciljem kratkoročnega dobička ne investirajo v vodovodno omrežje, higienične standarde pa najraje zagotavljajo kar s klorom. Greenpeace opozarja, da kakovost pitne vode v Veliki Britaniji pogosto sploh ne ustreza več evropskim predpisom. Na Škotskem, kjer se vodni viri niso privatizirali, pa cena in kvaliteta vode ostajata enaki …

Voda je v Sloveniji “sprivatizirana” že dobro desetletje, če pod tem razumemo dejstvo, da ima koncesije za oskrbo s pitno vodo kar 32 javnih podjetij.

Zasebna podjetja v Sloveniji že po trenutni ureditvi lahko pridobijo koncesijo za oskrbo s pitno vodo. Novost predlagane evropske direktive, ki te dni dviguje vihar v javnosti, je v tem, da bi koncesije pridobili tudi zasebniki iz drugih držav EU-ja (beri: velika mednarodna podjetja). Res pa je, da koncesije ne bodo obvezne oziroma se bodo o njih odločale občine, ki so izključne nosilke vodne pravice.

Slovenska javnost o predlogu evropske direktive o koncesijah ne ve skoraj ničesar. V Nemčiji in Avstriji pa predlog dviga prah v javnosti. Cornelia Maier iz krovne avstrijske okoljevarstvene organizacije Umweltdachverband pravi, da je voda javno dobro, ki mora biti na razpolago vsem, zato z njo ne bi smeli trgovati in ustvarjati dobička. »Ta direktiva je nevarna, saj prinaša možnost privatizacije vode.«

Že podatek, da se je s to direktivo ukvarjalo ministrstvo za finance in ne katero drugo, morda vsebinsko bolj kvalificirano ministrstvo, pove dovolj … (Nina Štros, Greenpeace Slovenija)

Vodo hočejo spremeniti v tržno blago.

Dr. Lučka Kajfež-Bogataj z Biotehniške fakultete pravi, da je škoda, da se bolj ne poglobimo v možne nevarnosti in pasti direktive. Pravi, da če vse skupaj ne bo izpeljano dobro, bodo vodo imeli samo še tisti, ki jo bodo sposobni plačati. »Prakse po svetu kažejo, da je šlo pri javno-zasebnih partnerstvih in koncesijah za hiter zaslužek.« Nobelova nagrajenka dodaja, da so multinacionalke, ki se ukvarjajo z vodo, dobro zlobirane v EU-ju. »Ravno pri predlogu te direktive je šlo za očitke, da je komisija, ki je to pripravljala, sestavljena zelo neuravnoteženo predvsem iz tistih, ki so to želeli dolgoročno izkoristiti sebi v prid. Te stvari postavlja v ospredje tudi svetovna banka, mednarodni denarni sklad in OECD.«

Navkljub vsemu pa Republika Slovenija še vedno podpira sprejem direktive.

Voda je JAVNO DOBRO, oskrba z vodo ne sme biti del privatizacije javnega premoženja in voda ne sme postati tržno blago. Vodo v Sloveniji kot javno in skupno dobrino bi bilo smiselno zaščititi na ustavnopravnem nivoju. Če želimo spreminjati temeljni akt države, se naj vključi v spremembe ustave res pomembno pravico, kar voda tudi je!

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Pravica do čiste pitne vode

Pozdravljamo dobro delo politike!