Uničevanje Avtonomne tovarne Rog

Mestna občina Ljubljana je brez vsakršnega obvestila in opozorila z varnostnimi službami vdrla na območje Avtonomne tovarne Rog. Po poročanjih naj bi bile stavbe nasilno izpraznjene, postopek rušenja pa je že v teku, območje straži tudi veliko število policistov v polni bojni opravi. Nekaj posameznikov naj bi zaradi nasilja celo potrebovalo zdravniško pomoč.^[1]

Občina je izkoristila epidemijo in zaprtje javnega življenja, da je dosegla tisto, kar ji je leta 2016 po uporu skupnosti, ki v Rogu deluje in velikega števila njenih podpornikov, spodletelo.^[2]

Rogovci v prostorih bivše tovarne koles, locirane v centru Ljubljane že 15 let s svojim delovanjem celotni skupnosti zagotavljajo edinstven prostor za ustvarjanje in podporo mnogim marginaliziranim skupinam. Z današnjo zasedbo so ogroženi tako prostori kot tudi ogromno umetniških instalacij, ki so plod desetletja in pol dela ter imajo skoraj neprecenljivo vrednost.^[3]

Leta 2018 sta tako okrajno kot višje sodišče pritrdili tožbi osmih predstavnikov kolektivov Roga zoper MOL, s katero je bil poskus vdora občine leta 2016 pravnomočno priznan kot motenje posesti. Osmim posameznikom je bila s tem priznana posestna pravica, čeprav so nastopali v imenu celotne avtonomne skupnosti, ki šteje več kot 30 kolektivov in več kot 200 posameznikov, aktivistov, umetnikov in drugih.^[4]

MOL se je po izgubljeni pritožbi spustila v individualne tožbe zoper vseh osem posameznikov in za vsakega posebej uspešno izpodbila posestno pravico. Z grožnjo plačila visokih sodnih stroškov je občina poskusila vtresti strah v kosti vsakogar, ki bi se v imenu obrambe tovarne upal osebno izpostaviti.⁵

Odnos MOL-a do skupnosti, ki deluje v tovarni Rog, je, odkar je atraktivna lokacija v centru Ljubljane pričela vzbujati njihov interes, naravnost nizkoten. Umetnike in aktiviste se že leta obravnava ter prikazuje kot zločince.

Načrti ljubljanske občine glede rušenja in postavitve alternativnih prostorov so nerealistični in z vidika izgube, ki jo bosta z rušenjem Roga utrpela kultura in lokalna skupnost, nezadostni. Tovrstnih skupnosti se ne more nadomestiti čez noč, niti ne morejo biti institucionalno vzpostavljene, saj je njihov obstoj plod dolgoletnega avtonomnega delovanja, izven obstoječih ustrojev javno financirane kulture.

Podobne skupnosti že leta po celotni državi izgubljajo svoje prostore, z njimi pa se krči prostor za alternativno kulturo in ustvarjanje, ki ga v luči polprivatizacij in splošne degradacije kulturnega resorja, ki traja že vrsto let, še kako potrebujemo.⁶

Država in občine bi s tovrstnimi skupnostmi morale imeti odprt dialog, ter jim nuditi oporo pri vprašanjih, kot so zagotavljanje varnosti stavb in zmanjševanje motečih vplivov na okoliške stanovalce. Vloga, ki jo je pri uničevanju tovarne Rog odigrala Mestna občina Ljubljana, pa je prikaz samovoljnosti lokalne oblasti ter nov korak k oddaljevanju Ljubljane in njenega centra stran od želja in potreb njenih občanov.