Vse izjave

Kako ankete krojijo našo politično resničnost

8. May, 2018 (nazadnje posodobljeno: 4. July, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Okrepitev izražanja neposredne volje ljudstva
Objavljeno v kategoriji: Cenzura, Politika, Volitve DZ 2018

Javnomnenjske raziskave, ki jih navajajo praktično vsi glavni slovenski mediji, so male volitve pred volitvami. Z nepopolnimi in zastarelimi (a medijsko odmevnimi!) metodami krojijo javno mnenje v prid starih političnih mačkov in v prid strankam enodnevnicam, ki zdaj žal že kot tradicionalen obred slovenske politike, množično nastajajo tik pred državnozborskimi volitvami.

Sistemsko ignoriranje in izbiranje omemb javnih medijev

V Sloveniji se dandanes mediji, tudi tisti v javni lasti, zelo radi poslužujejo prebiranja rezultatov javnomnenjskih raziskav ter prirejanja podatkov, ki jih prikažejo. Javnomnenjske raziskave radi prikažejo na način, ki njim najbolj ustreza. Iz njih marsikdaj izvzamejo podatke, ki so jih raziskave pokazale. Omenjajo le igralce, ki so njim relevantni, ne pa vseh, ki so bili dejansko zavzeti v raziskavi.

Tudi raziskave bi lahko bile boljše in bolj podrobne

Določene javnomnenjske raziskave, tudi tiste, ki jih navajajo javni mediji, meritve izvajajo preko stacionarnih telefonskih številk. V dobi Skypa, Discorda, mobilnih telefonov in e-pošte si lahko predstavljate, katero skupino prebivalstva tak način merjenja javnega mnenja zajame.

Pod vprašanje bi radi postavili tudi številčni vzorec. Raziskave javnega mnenja izvajajo na vzorcu od 350 do 700 ljudi. 700 je načeloma dovolj, če je vzorec reprezentativen, torej če zajame celotno demografijo, a to se ne zgodi z anketiranjem preko stacionarnih telefonov. Za bolj legitimno sliko javnega mnenja v Sloveniji bi morali vprašati okoli dva tisoč ljudi. Kakršenkoli manjši vzorec predpostavlja tako veliko napako, da je resničen rezultat drugačen za vsaj deset odstotkov. Torej, če vprašamo 500 ljudi, katere stranke bodo izglasovali, Pirate pa bi izglasovalo en odstotek vprašanih, bi nas v dejanskem stanju volilo do deset odstotkov ljudi.

No, zato smo se Pirati odločili financirati strokovnim standardom ustrezajočo raziskavo javnega mnenja.

Pirati kot nevarnost starim medijem

V luči krojenja javnega mnenja s strani glavnih medijskih igralcev smo Pirati namenili svoj čas in voljo poglobljeni samooceni našega dela (in ne, tega nismo naredili na lastni spletni strani/lastni strani na popularnih družbenih omrežjih). Odgovor, ki smo ga dobili, je bil izredno vzpodbuden: počasna rast in gradnja trdnih temeljev se nam obrestuje. Na teh volitvah nam v tem trenutku, torej dolgo pred končno predvolilno vročico, volivke in volivci namenjate 3.5 odstotka glasov. Z drugimi besedami – tik pred tem smo, da nas izvolite v Državni zbor!

To dejstvo kaže, da ustaljeni mediji v Piratih vidijo nevarnost vzpostavljenemu stanju (statusu quo). Nedopustna je ignoranca nacionalne televizije. Vedo, da bi radi dejansko spremenili stanje v državi na boljše ter na način, ki vladajoči eliti ne ustreza. A žal jim te strategije ne uspevajo, saj smo kot gibanje vedno močnejši. Tudi zato, ker nismo od včeraj.

Enake pozornosti menda res ni treba dajati vsakomur, ki je zbral 200 ustanovnih članov, kot stranki, ki je ponudila ljudi za poslance, a Pirati vseeno trdimo, da večplastna ignoranca tistih, ki smo napredni in ponujamo rešitve nad okviri levo-desnega boja, pomeni zgolj stagnacijo za družbo.

Pirati in nekatere druge male stranke nismo stran vržen glas!

Brez pluralnosti

Na volitvah leta 2014 je sedem strank preseglo prag štirih odstotkov za vstop v DZ. Štiri stranke smo dobile več kot odstotek volilnih glasov, še tri pa so dobile več kot pol odstotka glasov. Vprašanje, pri katerem odstotku končati ignoranco javnomnenjskih raziskav je na mestu, ostaja pa eno dejstvo: Če se v javnomnenjskih raziskavah pojavlja zgolj četverica ustaljenih strank z vsakoletnim ekscentričnim novincem ali dvema, potem ne moremo govoriti ne o pluralnosti, ne o heterogenosti, kot tudi ne o razmišljanju, ki bi državo in ljudi premaknilo na bolje.

Zato bi radi poudarili, da Pirati nismo stranka enodnevnica in nismo nastali po postopku nekaterih drugih “instant strank iz jušne vrečke temveč svojo politično držo in predloge gradimo strpno ter z zdravimi, znanstveno podkrepljenimi temelji. Zato je treba veliko časa, predvsem pa pravilno usmerjene volje in hrbtenice. Tudi zato je ustaljeno elito strah, saj jim je povsem jasno, da Pirati v Državnem zboru ne bodo zgolj še ena stranka svojega nosilca.

Vprašanje vstopa Piratov v Državni zbor je le še vprašanje časa. Nadaljevali bomo s svojim, v prihodnost in dobro vseh ljudi usmerjenim delom. Ne glede na strah večjih igralcev bomo naprej orali ledino odgovorne politike v Sloveniji!