Vse izjave

Bomo dočakali celostno rešitev begunske krize?

3. March, 2016 (nazadnje posodobljeno: 6. September, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Spoštovanje človekovih pravicMigracijska politika
Objavljeno v kategoriji: Človekove pravice, Evropska Unija, Migrantska politika

Begunska kriza in neučinkovitost njenega reševanja v državi, še zlasti zadnji dogodki so nas spodbudili k misli, da bi bilo nujno potrebno pristojnost in odgovornost za nastanitev beguncev primarno prenesti na občine ter jim v ta namen zagotoviti finančna sredstva za pokrivanje stroškov in ustrezno finančno stimulacijo.

Avstrija zapira meje. Prosilcev za azil je bilo do sedaj čez 300. Pirati sicer srčno upamo, da do popolnega zaprtja meja ne bo prišlo, a vzeli smo si čas in premislili: ima Vlada pripravljene načrte za sprejem večjega števila prosilcev za azil?

Že v Avgustu smo pozvali Vlado in odgovorne: pričakujemo razširitev načrta za sprejem beguncev iz vojnih območij! Ker Evropa že doživlja velik val beguncev je sedaj skrajni čas, da poenostavimo birokratske postopke pri izdajanju azila ljudem, ki so za sabo pustili vojno opustošenje.

Zakaj hiteti z azilnim postopkom?

Azilni postopek v Sloveniji urejajo državni uradniki, v samem postopku pa manjka vpletenost izurjenih pravnikov, ki bi pri pridobivanju statusa omogočili bolj učinkovito izpeljavo postopka.

Ne zagovarjamo ideje, da moramo sedaj status azilanta začeti razdajati prosto po Prešernu. Zavedati se moramo, da se v Sloveniji postopek pridobitve statusa azilanta vleče leta. Leta, ko:

  • ti ni omogočeno, da si poiščeš zaposlitev,
  • životariš na minimalni socialni podpori,
  • si nastanjen v minimalnem stanovanju, na kupu z ljudmi, ki si delijo tvojo usodo in
  • je za ljudi depresivno in izredno nedostojna izkušnja.

Zatorej pozivamo odgovorne službe: omogočite prosilcem za azil hitro razreševanje prošenj! Položaj posameznika, sploh tujca, ki je ujet v birokratskem labirintu Republike Slovenije se lahko kaj hitro zazdi brezizhoden, predvsem takrat, ko se državni mlini le s težavo prebijajo skozi delo, ki jim je naloženo (priznajmo si, tudi mi smo tečni, ko traja več let, preden se spiše odločba, pa še ta nas razjezi, ko dobimo negativen odgovor).

Pri ugotavljanju upravičenosti do azila naj tisti, ki izpolnjujejo pogoje, azil čim hitreje dobijo, da lahko vstopijo na trg dela in izobraževanja ter tistim, ki niso upravičeni do njega, naj čim prej prejmejo zavrnitev in vrnitev v matično državo.

Potrebujemo učinkovit azilni postopek ali pa vsaj postopek, ki prosilcem za azil v primeru dolgotrajnih sprejemnih postopkov omogoča interakcijo z lokalnim okoljem s predhodnim izobraževanjem in delovanjem z delovno aktivnim prebivalstvom, kar bo preprečilo rast kriminala in kriminalnih dejanj. Nič ne podpihuje kriminalnih dejanj bolj kot ljudje, ki se znajdejo v (ne)navidezno brezizhodnem in brezupnem položaju, v življenju nizkih standardov.

Ključ za mirno sobivanje je integracija

Sicer ima za mnoge vprašljiv okus v opravljanju svoje vloge, a tokrat si bomo drznili povzeti besedo predsednika republike Boruta Pahorja:

Tisto, kar smo dolžni storiti, tudi zaradi človeškosti, je, da pomagamo po najboljših močeh. In tisto, kar smo dolžni storiti, je, da izmerimo te moči.

Naša naloga je, da azilantom ponudimo humano in dostojno nastanitev in podporo ter jim omogočimo uspešno integracijo v slovensko družbo. A proces integracije je lahko dolgotrajen.

Ključnega pomena je, da se takšne problematike lotevamo s pristopom iskanja celovite rešitve, s transparentno in odprto medsebojno komunikacijo med posameznimi sektorji lokalne in državne uprave, nevladnih agencij, organizacij in drugih, na katere ta situacija vpliva.

Osnovo dobre integracije vidimo v decentralizirani nastanitvi prosilcev za azil v okolja, kjer so prisotne inštitucije, ki jim lahko pomagajo pri vključevanju v družbo. Ključno vprašanje je kako sploh najti taka okolja v Sloveniji. Menimo, da je trenutna kriza diskurza v javnosti na to temo, ki onemogoča trezen premislek, med drugim posledica nezadostne komunikacije med vlado in lokalnimi skupnostmi.

Pirati vidimo ključ reševanja krize v prenosu odgovornosti za razpršitev prosilcev za azil in azilantov na organ lokalnih oblasti, znotraj katerega naj se občine, ki lahko nudijo in imajo urejene kapacitete za nastanitev, dogovorijo med sabo. Lokalna uprava ve in se zaveda lastnih zmožnosti nedvomno bolj kot vlada, zato lahko na tak način, ko prenesemo odločanje in dogovarjanje na nižji nivo, dobimo bolj razumne odločitve z bolj realno izvedbo.

Predlagamo, da se lokalne skupnosti, torej občine, samoorganizirajo ter predlagajo vladi, naj pravično porazdelitev bremena prepustijo združenju občin Slovenije. Decentralizacija nastanitev azilantov je vsekakor zelo pozitivna možnost, ki bi jo moralo v Sloveniji izvesti združenje občin Slovenije z dogovorjeno rešitvijo med vsemi občinami ter s skupnim načrtom ukrepov. Ukrepe in rešitve naj predlagajo in uskladijo občine med sabo in ne na podlagi ukazov Vlade.

Draga vlada: namesto politikanstva nam predstavite rešitve!

Opazili smo še eno perečo težavo: Vlada Republike Slovenije izredno neučinkovito prenaša informacije v javnost. V javnosti se sicer pojavljajo informacije, da se stvari premikajo v pravo smer, samo draga Vlada, celovite rešitve begunske problematike morate bolj učinkovito prenesti v javnost!

Za razne proteste in nasprotovanja ste soodgovorni! Neprimeren način komuniciranja in enostransko reševanje problemov je privedlo do trenutka, ko se lokalne skupnosti spontano uprejo proti načrtom vlade. Ti ‘upori’ pa se v času, ko skozi medije preveva ustrahovanje pred neznanim, med ljudmi pa posamezniki sejejo sovraštvo, hitro sprevržejo v shode, ki jih izkoristijo ekstremistična gibanja, posamezniki in stranke, ki kalkulirajo, da bodo v težki situaciji pridobile odstotek podpore.

Verjamemo, da Vlada Republike Slovenije deluje s pozitivnimi namerami in si po svojih močeh prizadeva za rešitev trenutnega stanja, a si kljub dobremu namenu preprosto ne sme privoščiti ustrahovanja lokalnih skupnosti s prisilo.

Celovite rešitve zahtevajo preglednost. Ogromno izkušenj o dejanskem stanju in o tem, kaj deluje in kaj ne deluje, poznajo tako vladne kot nevladne organizacije. Zato take rešitve potrebujejo transparenten način urejanja in sprejemanja, da se v sam postopek lahko udeleži kar se da veliko število interesnih skupin ljudi in organizacij, ki lahko s svojimi izkušnjami iz dela na terenu pripomorejo ogromno znanja, predvsem pa lahko preprečijo preizkušanja možnih rešitev in usmerijo delo vladnih in lokalnih organizacij v učinkovito ukrepanje.

Nenazadnje: Težave rešujmo konstruktivno

Begunska kriza naj se obravnava kot izredno posebna situacija, ki se razteza čez več nivojev.

V prvi vrsti je to humanitarna kriza, kar nam nalaga odgovornost, da problem rešujemo z vsemi možnimi močmi, saj so v stiski in pomoči potrebni ljudje.

Ravno tako je pomembno, da se zavedamo, da je to mednarodni problem, ki terja mednarodno rešitev ali vsaj dogovor, kako se bomo krize lotili s skupnimi močmi. Begunska kriza postavlja pod vprašanje marsikaj:

Pod vprašaj postavlja naš odnos do mednarodne politike. Celovit pristop za rešitev problema zahteva tudi umiritev situacije v Siriji in Iraku, kar smo s prekinitvijo ognja v Siriji končno začeli uspešno reševati. Upamo, da bo trenutna prekinitev ognja prerasla v pogovor za diplomatsko mizo, saj je vsako izgubljeno človeško življenje v tej vojni eno življenje preveč.

Begunska kriza nas je ravno tako prvič prisilila, da se lotimo vprašanja, kakšen je namen in bistvo Evropske Unije. Začetni kvotni načrt je padel v vodo in navkljub začetnemu optimiznu so ciljne države začele zapirati meje. Kakršna koli pot se dogovori, to pot moramo graditi skupaj. Le z dogovorom in sodelovanjem vseh držav Evropske Unije.

Žal kruta realnost onemogoča naivni idealizem popolnoma odprtih mej, a vsaka poteza naše države vpliva na ostale države in vsaka poteza drugih držav vpliva na nas, dostikrat bolj kot bi si želeli…

Zatorej si zapomnimo, da moramo begunsko problematiko oziroma bodoče prosilce za azil in azilante prvenstveno obravnavati kot soljudi, kot potencialne bodoče sodržavljane.

Ravno zato je pomembno, da na kršitelje zakona ne gledamo posploševalno. To, da vsakega begunca družba obravnava kot potencialnega kriminalca je enako kot če bi na vsakega Slovenca gledali kot na samomorilca, ki le išče svoj pravi most.

Kdor stori kaznivo dejanje oziroma je osumljen storitve kaznivega dejanja, naj se ga kot takega tudi obravnava, ne glede na državo izvora. Če kršitelja zakona preprosto izženemo iz države nismo naredili čisto nič pozitivnega: težavo smo le prenesli na drugo državo, oseba pa ostane kršitelj zakona. Dejstvo, da ni v Sloveniji tega ne spremeni.

Predvsem pa poudarjamo: Ne pustite nas v temi! Vlada naj posreduje informacije in novosti na področju reševanja te humanitarne krize v nastajanju. Pomagajmo si danes, da lahko stopimo v boljši jutri – skupaj!

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Sanje mavričnih ljudi

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Zakaj je zasebnost pomembna