Gospodarski kazalci niso tako pozitivni, kot nam to poskušata prikazati vlada in Lahovnikova svetovalna skupina.
SURS je objavil podatek, da je gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta znašala +16,3 % v primerjavi z istim četrtletjem lanskega leta.[1] Takšna rast je bila pričakovana, saj je padec gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju leta 2020 zaradi ostrega zapiranja družbe znašal 13 %.[2]
Bruto družbeni proizvod (BDP) Slovenije oz. končna tržna vrednost vsega, kar v državi proizvedemo, je tako sedaj na približno enaki ravni, kot je bil pred začetkom epidemije.
Spremenili pa so se nekateri drugi, za delovanje države in življenjski standard ljudi, izredno pomembni kazalci:
❗ Javni dolg države med epidemijo skokovito narašča. Celokupen znesek javnega dolga [40 milijard €] znaša že 86 % vrednosti BDP.[3] Slednji indikator je pomemben tudi zaradi našega sodelovanja v evroobmočju, kjer smo se obvezali k vzdrževanju dolga pod mejo 60 % BDP, ki jo zdaj že lep čas presegamo. Na to bodo evropske institucije po koncu kriznih razmer postale zelo pozorne.[4]
Nasploh je javni dolg problematičen, saj se na posojilih ne da živeti v neskončnost. Višji kot je javni dolg, težje in dalj časa trajajoče bo njegovo odplačevanje. Tudi če so obrestne mere, po katerih se Slovenija trenutno zadolžuje, rekordno nizke, vsega dolga ne bomo mogli vrniti še več generacij, zato se bo država v prihodnje še naprej zadolževala, da bi z novimi dolgovi odplačevala stare.
Kakšne bodo obrestne mere čez 10, 20 ali 50 let ni moč predvideti, zato je hvaljenje z ugodnim zadolževanjem s strani predstavnikov vlade ignorantsko in kaže na njihovo nevednost.[5]
Če bo vlada še naprej brezobzirno trošila javni denar, kot je to na mnogih področjih izvajala med epidemijo, in se bo za deljenje predvolilnih daril zadolževala, bo to samo znižalo verjetnost, da se bomo v prihodnosti še lahko ugodno zadolževali. To seveda ne bo problem, s katerim se bo ukvarjala ta vlada, temveč je problem, ki bo bremenil prihodnje generacije.
❗ Javnofinančni primanjkljaj vse od nastopa trenutne vlade skupno znaša že 6,12 milijard evrov.[6] Glavni razlog za tako velik izpad sredstev v javni blagajni je seveda epidemija, saj je padec gospodarske aktivnosti znatno znižal količino plačanih davkov, protikoronski paketi pa so javno porabo povečali.
Slabo vladno upravljanje z epidemijo je pustilo velike posledice tudi na tem področju, neracionalna poraba sredstev pri poslih, povezanih z epidemijo, pa nakazuje na obstoj korupcije.[7]
❗ Tretji zaskrbljujoč podatek je rast cen oziroma inflacija. Pospešeno se dvigujejo cene energentov, hrane, stanovanj in drugih osnovnih dobrin.[8] Takšna inflacija po žepu udari vse, a najbolj najrevnejše, saj osnovni stroški navadno predstavljajo večji del njihovega celokupnega dohodka.
Kljub gospodarski rasti lahko pričakujemo rast socialnih stisk in različnih oblik revščine, med njimi tudi energetske, ki je v luči klimatskih sprememb izredno problematična.
Negativne učinke inflacije lahko izniči primerljiva rast dohodkov, vendar je ta podatek za zdaj še pretežko realno oceniti zaradi različnih dodatkov za delo med epidemijo.[9]
❗ Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 7,3 %.