Evropska komisija nezadovoljna z vladnim načrtom porabe evropskih milijard
Evropska komisija je domnevno bila nezadovoljna nad osnutkom slovenskega načrta za porabo 5,2 milijard evrov sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in oporo. Neuradne informacije, ki krožijo v javnosti, pripisujejo razloge za nezadovoljstvo Komisije neskladnosti s smernicami Unije glede same zasnove osnutka, saj ta nima širše strategije in konkretnih reform za dosego strateških ciljev. Razlog za nejevoljo pa naj bi bil prevelik fokus na projektih, ki po njihovem mnenju niso “zeleni” ali “digitalni”.[1]
Vlada že mesece strategijo črpanja in nabor projektov, primernih za evropska sredstva, pripravlja daleč stran od oči tako splošne kot tudi strokovne javnosti, možnost prijave projektov pa je domnevno odprla 2000-im deležnikom, ki so bili po razpoložljivih informacijah in naravi projektov sodeč zelo ozkogledo in pristransko izbrani.[2]
Evropska komisija zahteva, da je država tista, ki na osnovi konkretne nacionalne razvojne strategije in skozi reforme diktira razvoj države ter s sredstvi s sklada zagotovi izvajanja reform. Slovenija je tu popolnoma bosa, saj razvojne strategije, ki bi vsebovala konkretne reforme, nima že vse od leta 2005.
Način izbire projektov, kot se ga je lotila vlada, torej “od spodaj navzgor”, za strategijo, ki jo zahteva Komisija, zato ni primeren, saj je povsem obratno zasnovan in ne omogoča opravičevanja porabe sredstev v določenih sektorjih z doseganjem širših strateških ciljev.
Pristop, ki ga je ubrala vlada, je močno škodljiv predvsem zaradi ozkogleglednosti, ki je je ozek krog profitno in politično motiviranih deležnikov sposoben, ter zaradi vseh korupcijskih tveganj, ki jih odpira, saj je več kot očitno, da so se projekti umeščali po ključu, kdo od prijaviteljev je imel večji vpliv na vlado. Rezultat takšnega procesa je zato bil povsem pričakovan, sami smo ga napovedovali že pred meseci: prt.si/primanjkljaj2020
K sreči pa gre pri načrtu zgolj za osnutek, ki ga ima vlada še nekaj mesecev možnost popravljati. Celotno zadevo bi morali zastaviti povsem na novo, pri tem pa je nujna vključitev širšega kroga deležnikov ter javnosti pri oblikovanju dolgoročne nacionalne strategije razvoja in razvojnih prioritet, s katerimi se bo načrtovala kar se da najbolj učinkovita poraba evropskih sredstev, ki bo hkrati služila interesom vseh državljanov.