Vsi blog zapisi

Človekove pravice proti totalni informacijski (ne)varnosti?

13. April, 2015 (nazadnje posodobljeno: 12. July, 2018)

V zadnjem času smo lahko poslušali politike, ki so, ko je beseda nanesla na varnost naših telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, kratko malo zamahnili z roko rekoč: “Pa kaj mislite, da nam sedaj ne prisluškujejo?”. Takšna izjava ne samo, da kaže na popolno brezbrižnost do ljudi in države, kaže tudi na globoko nerazumevanje problema.

Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Zasebnost, nadzor in varovanje podatkovSpoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v kategoriji: Človekove pravice, Informacijska politika

V povezanem informacijsko komunikacijskem svetu je vpogled v osebne podatke in državne skrivnosti postal lažji, kot je bil včasih, a ostaja dejstvo, da takšno početje zahteva potrebno znanje, ljudi in denarna sredstva. Strošek vdorov v informacijsko komunikacijske sisteme je tem višji, čim večja je stopnja njihove zaščite in nadzor nad upravljanjem. Države, ki imajo neposreden nadzor nad svojimi informacijsko telekomunikacijskimi omrežji in sistemi ter hranijo podatke doma, so zato trši oreh. Obveščevalne službe v teh primerih večino sredstev usmerijo v nekaj ključnih posameznikov, predvsem v tiste, od katerih si obetajo največ koristnih podatkov.

V državah, kjer so informacijski in telekomunikacijski sistemi v lasti tujih korporacij, podatki pa shranjeni v informacijskih oblakih v tujini, je prestrezanje podatkov veliko lažje in predvsem cenejše, zato obveščevalne službe naključno prestrezajo tudi podatke običajnih ljudi. S tem se ne samo zmanjšuje osebna varnost in potencialna ogroženost ljudi pred izsiljevanji, ampak se zmanjšuje tudi varnost države in varnost podjetij. Z ogrožanjem poslovnih skrivnosti se zmanjšuje konkurenčnost podjetij. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo ta tveganja v svojih analizah začele upoštevati tudi bonitetne hiše, če jih že ne.

Vse se začne in konča pri denarju

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Airbus izgubil okoli 6 milijardni posel pri prodaji letal Savdski Arabiji. Posel je s pomočjo ameriškega vohunskega sistema Echalon dobilo ameriško podjetje Boeing. Primer je bil tako odmeven, da ga je obravnaval Evropski parlament in o tem izdal pisno poročilo. Od dogodka je minilo že dvajset let, vendar se iz njega nismo nič naučili.

Neverjetna je ignoranca posameznih politikov, ko gre za vprašanje varnosti države, podjetij in človekovih pravic. Ne gre pozabiti na Splošno deklaracijo človekovih pravic, v kateri je med drugim zapisano:

Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje…

Zanemarjanje informacijske varnosti ni nič drugega, kot opustitev zakonskega in dejanskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali napadi. In tudi to slednje je temeljna človekova pravica.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.