Članice EU naj odstopijo od pogodbe o energetski listini!

Pogodba o energetski listini je mednarodni sporazum o sodelovanju na področju energetike, katerega osrednja funkcija je zagotovitev zaščite mednarodnim energetskim naložbam.[1]

Sporazum predstavlja veliko oviro v boju zoper klimatske spremembe, saj korporacijam podeljuje možnost, da na arbitražah z izogibom ustaljenih sodnih mehanizmov zahtevajo odškodnine od držav podpisnic, v kolikor te z zaostrovanjem okoljskih varovalk ogrožajo korporativne dobičke.[2]

Po koncu hladne vojne, ko so se vzhodnoevropske države odprle za tuje investicije, so zahodne države prek pogodbe o energetski listini zavarovale načrtovane naložbe svojih energetskih gigantov pred morebitno politično nestabilnostjo v teh državah.[3]

Od leta 1994 je k pogodbi pristopilo 54 držav podpisnic, leta 1997 jo je ratificirala tudi Slovenija.[4] Mnoge države v tistem obdobju niso imele možnosti za financiranje velikih energetskih projektov in jim ni preostale drugega kot sodelovanje s tujimi energetskimi multinacionalkami pod neugodnimi pogoji.

Sporazum opredeljuje arbitraže kot glavno orodje za reševanje sporov med državami podpisnicami in podjetji, ter je popolnoma pisan na kožo korporacijam, ki imajo kot plačniki arbitrov skoraj vsa zagotovila, da bodo postopki nagnjeni v njihovo korist.

Ti mehanizmi so nerazumni in izkoriščevalski že sami po sebi, saj jih korporacije z lahkoto zlorabijo, da bi z davkoplačevalskim denarjem krile izgube svojih zgrešenih investicij. To poskuša storiti npr. britanski Ascent Resources, ki mu 120–milijonska tožba zoper Slovenijo predstavlja poslednjo rešilno bilko iz finančnih težav.[5]

Podnebne spremembe so problematičnosti pogodbe o energetski listini dodale povsem novo dimenzijo – nadaljnja raba fosilnih goriv predstavlja grožnjo civilizaciji in ekosistemom.

Države imajo dolžnost zaščititi prebivalstvo in planet pred klimatsko katastrofo, čas in sredstva, ki jih imamo za to na voljo, so omejena, zato so mednarodni sporazumi, ki onemogočajo efektivno ukrepanje, nedopustni.

Število odškodninskih zahtevkov energetskih korporacij zaradi zaostrovanja okoljske zakonodaje po pričakovanjih narašča.[6] V kolikor se države Evropske unije ne odločijo za skupen izstop iz sporazuma, bi to lahko spodkopalo prizadevanja za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam.

Slovenija bi svoje predsedovanje Svetu Evropske unije morala izkoristiti za pričetek oblikovanja strategije skupnega evropskega izstopa iz pogodbe o energetski listini. Sodišče Evropske unije je v začetku septembra rabi mehanizma zasebnih arbitraž ISDS znotraj EU že zadalo velik udarec, zato bi izstop moral biti v interesu celotne Unije, ki bi se tako zavarovala pred tožbami korporacij iz tretjih držav.[7]


  1. https://prt.si/ECT ↩︎

  2. https://prt.si/meharbitr ↩︎

  3. https://prt.si/ECThis ↩︎

  4. https://prt.si/ECT97 ↩︎

  5. https://prt.si/ascentozba ↩︎

  6. https://prt.si/umanoect ↩︎

  7. https://prt.si/ISDS ↩︎