Brezsramno izčrpavanje javnega denarja
Milijonski posel za dobavo hitrih antigenskih testov, s katerimi se izvaja množična testiranja po državi, je dobilo podjetje Majbert Pharm, ki je v lasti posameznikov, domnevno vpletenih v piramidne sheme, kar bi že samo po sebi moralo biti dovolj velik razlog za alarm, da se dobave za obvladovanje epidemije kritične opreme še vedno ne izvajajo z najvišjo mero skrbnosti.[1]
Postavlja se tudi vprašanje, po kakšnih kriterijih je bilo odločeno, katere hitre teste se bo nabavilo in kateri strokovnjaki so sodelovali pri oblikovanju teh kriterijev? Dvomi v kakovost hitrih testov so vse glasnejši, predvsem zaradi ozadja lastnikov podjetja, ki jih je dobavilo kot tudi zaradi njihove izredno nizke cene.[2]
Najnižja cena seveda nikakor ni zagotovilo kakovosti. Po neustreznih ventilatorjih in maskah, narejenih iz servetov in elastike, je nedopustno, da imamo tudi dvomljive teste. Pristojne institucije, kot je denimo Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, bi kakovost medicinske opreme morale venomer preverjati in svoje ugotovitve javno objavljati. Da bo tovrstno naročilo kaj hitro pod drobnogledom javnosti, pa bi bilo tako ali tako za pričakovati in temu primerno tudi ravnati.
Ker te informacije trenutno niso javno dostopne, smo na Ministrstvo za zdravje naslovili zahtevek za dostop do informacij javnega značaja.
Analiza primerjave cen ponudnikov zaščitne opreme na Kitajskem in cen, ki jih je Zavod za blagovne rezerve plačal posrednikom v prvem valu, je pokazala, da je bil državni proračun oškodovan za najmanj 41,7 milijona evrov.[3]
Komisija za preprečevanje korupcije je tudi potrdila obstoj izrazitih korupcijskih tveganj pri nabavi zaščitne opreme v času prvega vala, zato je nadvse zaskrbljujoče, da se podobni vzorci neprestano ponavljajo. S tem pa se ustvarja nevarnost škodovanja ne le javnim financam, temveč tudi zdravju ljudi.[4]
Dobave medicinske opreme, potrebne za obvladovanje epidemije, bi morale potekati direktno od proizvajalcev. Nadaljevanje s posli prek posrednikov je povsem neutemeljeno in kot tako le brezsramno izčrpavanje javnega denarja! Še pametneje pa bi bilo zahtevati centralizirano skupno javno naročanje na ravni Evropske unije, ki bi nam omogočalo konkurenčnejšo pozicijo in pa lažje izogibanje konfliktom interesov.[5]