Bo vlada dovolila vohunjenje za vsakim državljanom?

Veliki brat prihaja v vaše telefone in računalnike v veliko bolj strašljivi obliki kot kadarkoli doslej.

Predstavljajte si, da bi vlada sprejela zakon, ki od vsakogar zahteva namestitev varnostnih kamer na svojem domu, ki bi jih policija lahko sproti pregledovala. S tem bi policija dobila skoraj popoln vpogled v naša zasebna življenja.

Prav tolikšen, če ne še večji poseg v zasebnost ljudi, želijo policistom omogočiti institucije Evropske unije. Evropska komisija je pripravila predlog, ki bi v imenu boja zoper zlorabe otrok, sicer plemenit in hvale vreden cilj, policiji podelil skoraj popoln nadzor nad vso elektronsko komunikacijo posameznikov.

Predlog Uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok nalaga upravljalcem večine spletnih storitev, da izvajajo nadzor nad vsemi oblikami komunikacij in vsebin njihovih uporabnikov.

Šifrirani pogovori bodo postali stvar preteklosti, saj bodo ponudniki aplikacij kot so Viber, Whatsapp, Signal,… primorani ustvariti stranska vrata (backdoors). Stranska vrata bodo trajna varnostna grožnja ne le zasebnosti posameznikov, temveč tudi nacionalni varnosti.

V praksi se zasebna podjetja za brskanje po ogromni količini vsebin zatečejo k avtomatiziranim filtrom vsebin. Avtomatizirano filtriranje je izredno nenatančno, velika večina primerov, ki jih takšni filtri označijo kot potencialno sporne, pa dejansko niso protizakonita vsebina. Recimo slike otrok na morju, ki jih starši posredujejo dedkom in babicam.¹

Izmenjava intimnih sporočil med odraslimi uporabniki interneta bo posredovana policiji v vpogled, saj jo bo algoritem zelo verjetno označil kot potencialno zlorabo. Ekipa policistov bo tovrstno komunikacijo nato množično pregledovala.

Poleg grobega vdora v intimo čisto vsakega posameznika s strani policije pa je predlog tudi trajna grožnja zasebnosti evropskih državljanov. Možnosti zlorab takšnih sistemov so neskončne. Ko bo infrastruktura množičnega nadzora vzpostavljena, bo postala trajna grožnja zasebnosti in drugim človekovim pravicam.²

Predlagatelji uredbe ne razpolagajo z dokazi, da bo s takšnim množičnim nadzorom upadlo število zlorab otrok. Veliko večja verjetnost je, da se bodo kriminalci zatekli k rabi lastnih orodij in platform, saj bodo že vnaprej vedeli, da raba do zdaj varnih orodij po sprejemu te uredbe ne bo prišla več v poštev. Odkrivanje spolnih zlorab otrok bo tako še težje, kot je bilo doslej.

Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da se je Evropska komisija pri pisanju predloga zakonodaje naslanjala predvsem na nasvete organizacij, ki se predstavljajo kot nevladne organizacije, ki želijo zaščititi otroke, v praksi pa delujejo bolj kot tehnološka podjetja, saj razvijajo tehnologijo za zaznavanje takih vsebin in imajo finančni interes, da EU tako zakonodajo tudi uveljavi.³

Predlog bo sprejet, v kolikor ga bodo potrdile še vlade držav Evropske unije. V imenu Slovenije se bo o predlogu moralo opredeliti Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar iz kvote Gibanja Svoboda.

Pirati se pridružujemo pozivu nevladnih organizacij in več kot 300 strokovnjakov, ki predlogu nasprotujejo. Otroke lahko zaščitimo z boljšimi ukrepi, ne da pri tem ustvarimo družbo nadzora.

Predlog uredbe: prt.si/urchctrl

¹ prt.si/falsposit

² prt.si/eurocontrol

³ prt.si/thorn