Akt o digitalnih storitvah - konec vladavine digitalnih titanov?

Evropski parlament je potrdil stališče o Aktu o digitalnih storitvah. Gre za predlog evropske zakonodaje, ki bo drastično spremenila dosedanji način rabe interneta.

Največjo količino časa na internetu preživimo na različnih platformah, ki so v lasti le nekaj tehnoloških megakorporacij. Le-te obdelujejo osebne podatke milijard uporabnikov, ki jih združujejo z več različnih platform, znanje o uporabnikih pa nato tržijo v obliki ciljnega oglaševanja.

Algoritmi, ki odločajo, katere vsebine bodo uporabnikom prikazane, nimajo posluha za potrebe družbe. Cenzurni stroji, ki jih evropska zakonodaja olepšano imenuje “filtri vsebin“, pa kot po tekočem traku odstranjujejo informacije, ki bi lahko bile sporne po mnenju upravljalcev platform. Ob tem pa tudi različne vlade preko vohunskih agencij in represivnih organov poskušajo nadzorovati državljane.

Akt o digitalnih storitvah ima potencial razmere popraviti in internet vrniti uporabnikom.

Z obvezo zagotavljanja interoperabilnosti, bi velike platforme morale svoje storitve zasnovati na način, ki bi omogočal nameščanje vmesnikov, kar bi manjšim podjetjem omogočilo vsaj teoretične možnosti za preboj na trg.

Evropski parlament prav tako ni podprl dodatnih zahtev za arbitrarno odstranjevanja vsebin s strani samih platform, kar je dobra novica.

Podpore je bil deležen predlog, da se uporabnikom omogoči možnost pritožbe v primeru odstranitve določene vsebine. Želimo, da se kot splošno načelo uveljavi odstranitev izključno nelegalnih vsebin.

Izjemnega pomena je tudi zahteva po transparentnosti algoritmov in dodelitev pravice samoodločanja o personaliziranih vsebinah uporabnikom. Tako bi se uporabniki lahko samostojno odločili, na kakšen način in če sploh, želijo, da se jim te vsebine prikazujejo.

Velike platforme, ki jih bo uporabljala vsaj desetina populacije evropske unije (45 milijonov ljudi) pa bodo hkrati primorane spoštovati posebna evropska pravila glede delovanja algoritmov.

Internet je bil ustvarjen z namenom medsebojnega povezovanja, odprtih standardov in deljenja znanja. V zadnjem desetletju in pol pa je postal diametralno nasprotje tega, za kar se je piratsko gibanje od svojega nastanka zavzemalo.

“Veliki igralci” obvladujejo skoraj celoten internet, manjša podjetja so primorana igrati po pogojih megakorporacij. Nastanek alternativ je v takšnih pogojih nemogoč.

Piratski evroposlanci so pomembno doprinesli k oblikovanju predlogov, sprejetih v Evropskem parlamentu. Novi Akt o digitalnih storitvah, čeprav bi zagotovo lahko bil bolj izpopolnjen in dodelan, je korak v pravo smer.

Do končnega sprejema akta so potrebna še pogajanja z Evropsko komisijo in Evropskim svetom.

Več podrobnosti si lahko preberete v izjavi Evropske piratske stranke: prt.si/DSAeup