TL;DR Drugi Tir

Objavljeno v kategoriji Drugi tir, Infrastruktura, Javna naročila, Korupcija.

Vse, kar morate vedeti, v strnjeni obliki.

Dogajanje in prerekanje o gradnji drugega železniškega tira se dogaja že kar nekaj let in je ena daljših ter bolj zapletenih političnih zgodb v Sloveniji. Tematika tokratnega prispevka “Na Kratko” bodo zgodovina, razvoj in trenutno stanje projekta kot tudi referenduma o “Drugem Tiru”.

Kaj je “Drugi Tir”?

Drugi Tir je eden izmed ključnih infrastrukturnih projektov, ki se odvija že zadnjih 21 let. Med drugim naj bi omogočil obstoj Luke Koper kot konkurenčnega pristanišča, ki premore večjo tovorno obremenitev in večji pretok, kot ga premore danes. Zmanjšal naj bi tudi pritisk povečevanja cestnega tovornega prometa. Širitev železniške proge med Divačo in Koprom naj bi odpravila enega največjih zamaškov slovenske železniške infrastrukture ter preprečila tržaški (in delno reški) prevzem velikega deleža tovornega prometa v Severnem Jadranskem morju.

Koliko časa se Slovenija že pripravlja za gradnjo Drugega Tira?

Projekt je bil analiziran in zasnovan že leta 1996, ko so študije predvidevale, da le povečanje obstoječe infrastrukture ne bo dovolj, temveč bi potrebovala popolnoma novo gradnjo. Sam projekt pa je nastal leta 2001, ko so izdelali prvi idejni projekt, ki je deloma sledil ugotovitvam študije, ki je nastajala od leta 1996.

Do danes je zgodba stara 21 oziroma 16 let, odvisno od tega, katero leto pojmujemo kot začetek projekta, a še zdaleč ni končana.

Če projekt nastaja že dobri dve desetletji, zakaj se zdaj kar naenkrat tako mudi?

Ustvarjanje izgleda nuje ali ustvarjanje iluzije, da se čas za izvedbo projekta izteka, je le eden izmed načinov delovanja današnje politike kot tudi družbe. Sam projekt je načrtovan tako, da tudi v najboljšem scenariju gradnja drugega tira ne bo videla zaključka vsaj do leta 2026, saj gre po besedah predstavnikov vlade in ministrstev za obsežen podvig, tako finančno kot tudi izvedbeno.

V kakšnem stanju je projekt danes?

Pomladi letos je Državni zbor potrdil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT). To je edini primer gradnje oziroma širitve železniškega omrežja v Sloveniji, ki ima za podlago svoj zakon. Ostale gradnje in širitve so bile le stvar pridobivanja denarja iz proračuna. Težava, ki jo predstavlja sprejemanje zakona za posamezne projekte, je poglavje zase, ki si zasluži lasten prispevek “Na Kratko”.

Za razumevanje zakona moramo vedeti, da le-ta ne določa niti cene niti področja gradnje Drugega Tira. Zakon narekuje le način izvedbe in način plačila del (v 30. členu), dodaja pravno podlago za zunanje investitorje, obenem pa naj bi državi omogočil višji izkoristek gospodarstva za financiranje nadaljnih infrastrukturnih železniških del.

Zakon predvideva enega samega nadzornega člana s strani civilne družbe.

O čem bomo odločali državljani na referendumu?

Zakon sedaj roma na referendum, kjer bomo državljani odločali, ali bomo državi dovolili, da začne z vzpostavitvijo zakonske podlage za maksimalni izkoristek gradnje in izgradnje Drugega Tira.

Sprejem ali zavrnitev zakona na referendumu ne bosta definirala niti cene niti načina izgradnje in gradnje projekta Drugi Tir. Zakon v tej smeri določa le način, kako bo državno podjetje pripravilo predloge in načine financiranja gradnje in vzdrževanja drugega tira.

Ali bo izid referenduma vplival na gradnjo Drugega Tira?

Ker se referendum vrši o zakonu, ki zagotavlja pravno podlago za financiranje projekta, bo gradnja projekta po vsej verjetnosti zamaknjena, a najbrž ne bo prekinjena v primeru, da zakon zavrnemo. Zavrnitev referenduma zagotovi dodaten čas civilnim družbam in nedržavnim organizacijam z zahtevkom po večji transparentnosti in smotrnosti projekta glede na pretekle izkušnje z obsežnejšimi gradbeniškimi projekti.

Kako bo država plačala za drugi tir? Ali bo to še en TEŠ 6?

Vprašanje in posledično odgovor nanj ima v tem primeru vsaj dva pogleda. Z ene strani lahko trdimo, da financiranje projekta lahko postane podobno scenariju, kot se je zgodil v primeru TEŠ 6, a obenem povsem drugačen. Podobnost lahko vidimo v tem, da bo v primeru preseženih stroškov gradnje ta presežek, tako kot pri gradnji TEŠ 6, plačal uporabnik. Razlika pri teh dveh projektih pa sta prav uporabnika. V primeru TEŠ 6 smo to bili odjemalci elektrike, torej fizične in pravne osebe, medtem ko pri uporabnikih Drugega Tira govorimo samo in izključno o Luki Koper, Slovenskih železnicah in zunanjih investitorjih.

Drugače rečeno, dodatnih stroškov gradnje davkoplačevalci neposredno ne bi smeli plačevati oziroma četudi bi do tega v prihodnosti prišlo, le-to ni odvisno od sprejema oziroma zavrnitve zakona, ki bo 24. septembra odšel na referendum.

Koliko naj bi gradnja stala?

Trenutne ocene: glede na zahtevnost terena in razdaljo državni viri ocenujejo, da bo projekt stal slabo milijardo evrov. Zunanji ekonomisti in strokovnjaki izven vlade obenem zatrjujejo, da so načini ocenjevanja stroškov neprimerni ter da naj bi bila realna cena projekta od 40 do 60 odstotkov nižja od trenutno predvidene ocene.

Da trenutno oceno stroškov postavimo v perspektivo, vam prilagamo par primerov, kako drugače se lahko na državnem nivoju porabi primerljivo (ali neprimerno manjšo) vsoto denarja z različnimi učinki:

 

  • Da bi Slovenija pridobila popolno pokritost z optičnim omrežjem, bi potrebovali investicijo v višini 260 milijonov evrov,
  • 850.276 delovno aktivnim prebivalcem bi za eno leto zagotovili univerzalni temeljni dohodek (če računamo, da ena delovno aktivna oseba dobi 300 evrov),
  • 1 miljarda evrov je milijon povprečnih neto mesečnih plač (če računamo, da je 1000 evrov povprečna neto mesečna plača, (čeprav je bruto)),
  • 100.000 v Revozu narejenih Renault Clio avtomobilov (10 tisoč evrov na avto),
  • 380 milijonov subvencioniranih študenstkih obrokov (subvencija obroka znaša 2,63 evrov).

O čem smo pisali Pirati

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!