Kaj mislimo, ko rečemo transparentnost države in politike. Transparentnost je pridevnik, ki označuje prosojnost, razvidnost ali jasnost nečesa. Kadar govorimo o državi, potem običajno mislimo na celoten javni sektor, ki poleg državne uprave obsega tudi vse javne službe (npr. Ministrstvo za zdravje je del državne uprave in posledično javnega sektorja medtem, ko je zdravstvo del javnega sektorja, ni pa tudi del državne uprave). Kadar govorimo o politiki, potem imamo v mislih vse politične stranke in vse ravni političnega odločanja, tako na državni kot na lokalni ravni.
Zagotovo so mnenja o tem kaj besedna zveza „transparentnost države in politike” pomeni, različna. Enega od pogledov na to predstavljam tukaj, navezujoč se na programska izhodišča Piratske stranke oz. strank.

Transparentnost države pomeni, da so vse informacije, ki jih država ustvarja, vsem državljanom vedno na razpolago, dostopne na lahek način in v primerni obliki. Izjeme od tega pravila morajo biti karseda redke (nacionalna varnost, varstvo osebnih pravic posameznika in preprečevanje in preganjanje kriminalnih dejanj) ter ozko in enoznačno opredeljene. Današnja informacijska tehnologija, katero za svoje delovanje uporablja tudi država, omogoča enostavno in, glede na učinek, cenovno zanemarljivo objavljanje vseh vrst informacij na spletu. Državljanom je tako omogočen neposreden vpogled v delovanje in strukturo države, vidijo lahko celotno pravno podlago za vsako področje posebej, kdo je za kaj odgovoren, kakšne so podlage in postopki za sprejemanje odločitev ter kako država posluje z državljani in podjetji itn. Čeprav je Republika Slovenija dosegla določeno raven transparentnosti države na spletu, je ta še vedno daleč od tiste, ki bi maksimalno onemogočala koncentriranje moči pri posameznikih in skupinah zaradi privilegiranega dostopa do informacij. Moč pomeni možnost zlorabe, če ta ni nadzorovana. In če vse informacije niso javno dostopne, potem državljani ne morejo enakovredno sodelovati pri nadzoru in soupravljanju države. Čim večje sodelovanje državljanov pri delovanju države je tisto, kar izboljšuje demokratični proces in povečuje zastopanost posameznega državljana v delovanju države. Demokracija konec koncev pomeni vladavino ljudstva in če današnja tehnologija omogoča bolj neposredno sodelovanje državljanov pri nadzoru in upravljanju države kot skupnosti državljanov, potem ni nobenega razloga, da se k temu ne pristopi takoj in vseobsegajoče.

Enak pristop velja tudi za politiko in vse eksponente politike, ki želijo zasesti ali zasedajo javno funkcijo. Z namenom zagotavljanja neodvisnosti političnih predstavnikov bi ti (in njihov ožji krog) morali biti zavezani transparentnosti svojega delovanja in premoženjskega stanja bistveno bolj, kot je to zakonsko določeno in kot je praksa danes. Politični funkcionarji so v službi ljudstva zatorej se jim za to specifično službo, ki s sabo nosi privilegiran dostop do centrov moči in druge privilegije, omeji pravice kot je npr. pravica do zasebnosti, v njihovo korist in korist celotne skupnosti. Privilegiran položaj političnih funkcionarjev mora s seboj nositi tudi zavezo delovanju skupnosti in odgovornost za morebitno izdajo zaupanja. Zato mora biti njihovo delovanje in premoženjsko stanje transparentno na tak način, da je preverljivo in da ima vsak državljan možnost vpogleda in nadzora, zakonodaja pa mora predvideti sankcije za morebitne zlorabe, predvsem za korupcijo, ki v tem primeru predstavlja skrajno zavrženo dejanje izdaje zaupanja in sovražnega delovanja proti celotni skupnosti. Le transparentna in neodvisna politika lahko, v skladu s svojo ideološko usmeritvijo, deluje v dobro skupnosti kot celote.

Transparentnost države in politike je torej instrument, ki državljanu daje moč sodelovanja v delovanju države in politike ter moč nadzora nad delovanjem države in politike. Če je ideal demokracije „neposredna demokracija”, potem je transparentnost države in politike tisti mehanizem, ki nam omogoča približevanje temu idealu. Zavedajoč se, da živimo v svetu, v katerem je politika postala močvirje v katerem interesne skupine zlahka dosegajo svoje cilje, država pa je ujetnica takšne politike, menim, da je transparentnost države in politike eden bistvenih mehanizmov, s katerim lahko omogočimo politiki v demokraciji to, kar je njen raison d’etre – upravljati skupnost v dobro vseh. Tako lahko dosežemo povrnitev zaupanja v politične stranke, funkcionarje in v državo, ki je tukaj zato, da služi državljanom. Seveda pa sama transparentnost ne omogoča napredka, če nam služi samo za razgaljanje korupcije, v ozadju pa ni nobenega učinkovitega mehanizma, ki bi korupcijo sankcioniral. Takšen mehanizem oz. ustrezne zakone bo politična elita države morala sprejeti, če bo želela pokazati državljanom, da ji je količkaj za dobrobit celotne skupnosti.